FinD - Novice - Slovenija še vedno nima predpisov za izvedbo GDPR
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

29.5.2019

Slovenija še vedno nima predpisov za izvedbo GDPR

Ljubljana, 29. maja (STA) - Delo informacijskega pooblaščenca je v lanskem letu zaznamoval predvsem začetek uporabe nove splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Ob tem pooblaščenka Mojca Prelesnik opozarja, da Slovenija še vedno ni sprejela predpisov za njeno izvedbo, kar prinaša pravno negotovost in pomanjkanje nadzora.

Informacijski pooblaščenec je namreč državnemu zboru posredoval letno poročilo za leto 2018. V njem pooblaščenka ocenjuje, da je bilo minulo leto na obeh področjih dela informacijskega pooblaščenca v določeni meri prelomno. Na področju dostopa do informacij javnega značaja so obeležili 15. obletnico uveljavitve zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ob tem so izdali publikacijo Vodnik po praksi informacijskega pooblaščenca, ki podaja strnjen pregled najodmevnejših primerov.

Na področju varstva osebnih podatkov je pooblaščenec leto 2018 posvetil učinkovitemu začetku uporabe nove splošne uredbe o varstvu podatkov, tako z vidika ozaveščanja zavezancev ter posameznikov o novostih. Izdali so več kot 2192 pisnih in 3230 ustnih mnenj ter pripravili 109 predavanj.

Kot opozarja Prelesnikova, je nova uredba za številne zavezance kot tudi za pooblaščenca ob odsotnosti nacionalnih predpisov o njenem izvajanju pomenila precejšen izziv. Tako so lani vodili 1029 inšpekcijskih zadev, kar je 57 odstotkov več kot leto pred tem. Občutno povečanje je po njenih navedbah nedvomno rezultat večje ozaveščenosti posameznikov, saj se je o splošni uredbi v medijih veliko govorilo in pisalo.

A izkušnje prvega leta uporabe uredbe kažejo, da bo reforma na ravni EU terjala precejšnjo pozornost tudi v prihodnjih letih. Ob tem Prelesnikova tudi opozarja, da Slovenija direktive, ki se nanaša na organe pregona, še ni prenesla v svoj pravni red in ni sprejela predpisov za izvedbo splošne uredbe. "To v praksi pomeni pravno negotovost tako za podjetja in druge organizacije, uveljavljanje pravic posameznikov kot tudi za izvajanje nadzora. Informacijski pooblaščenec na primer še nima možnosti izrekanja upravnih glob po splošni uredbi," je opozorila.

Na področju dostopa do informacij javnega značaja pa je pooblaščenec s 549 pritožbenimi postopki zabeležil trend rasti števila pritožbenih zadev in ob tem pomembno skrajšal čas obravnave posamezne zadeve.

Informacijski pooblaščenec sodelovanje z zavezanci sicer ocenjuje kot zgledno, a ob tem izpostavlja ponoven porast števila pritožb zaradi t. i. molka organa ter večje število vloženih pritožb zoper občine.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar