FinD - Novice - Oblikovanje tovarn prihodnosti kliče po okrepitvi sodelovanja na več področjih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.5.2019

Oblikovanje tovarn prihodnosti kliče po okrepitvi sodelovanja na več področjih

Ljubljana, 28. maja (STA) - Pomemben člen prihodnjega gospodarskega razvoja bodo tovarne prihodnosti, ki jim je bila namenjena tudi današnja konferenca na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Po navedbah sodelujočih se pri vzpostavljanju takšnih tovarn kaže potreba po okrepitvi sodelovanja na vseh področjih, svojo vlogo pa bo morala odigrati tudi država.

Kot je dejal direktor strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva (SRIP) Tovarne prihodnosti Rudi Panjtar, proizvodna podjetja v vse bolj povezanem svetu postajajo vse bolj povezani sistemi, v katerih izginjajo piramidne hierarhične strukture.

Zasnovo tovarne prihodnosti bodo predstavljali moduli, ki bodo omogočali prilagodljivo povezljivost in fleksibilnost delovanja. To bo povečalo učinkovitost in izkoristek delovanja. "Digitalna povezljivost zvišuje dodano vrednost in za vedno spreminja proizvodno okolje," je poudaril Panjtar.

Ob tem je dodal, da bo morala procesom s področja pametnih tovarn slediti tudi država; med drugim z agilnim prilagajanjem zakonodaje in pospeševanjem digitalizacije.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je izpostavila tri elemente zviševanja dodane vrednosti, in sicer kadre in njihovo kakovostno usposabljanje, trženje in krepitev vrednosti blagovnih znamk ter vlaganje v raziskave in razvoj. "V zadnjih dveh letih so sredstva za raziskave in razvoj v zasebnem sektorju nekoliko upadla. Ta trend je treba obrniti," je poudarila.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti se je strinjal z vlogo tovarn prihodnosti, kot enega od predpogojev za njihovo uspešno delovanje pa je izpostavil miselni preskok pri vsakem posamezniku.

Spomnil je, da evropsko gospodarstvo na globalni ravni že nekaj let izgublja tržni delež, kar po njegovih besedah kliče po dodatnih ukrepih. "Veliko odgovorov bi prineslo oblikovanje skupne evropske industrijske politike," je dejal. Velik izziv pri oblikovanju industrije prihodnosti po njegovih besedah predstavlja tudi skrb za okolje, ki mora biti v ospredju.

Cantarutti je ob tem pozval k še tesnejšemu sodelovanju med znanstveno-raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom. Temu področju so na konferenci namenili veliko pozornosti, predvsem v obliki predstavitev primerov dobrih praks. Pomen povezovanja je zbranim pred tem predstavil član uprave Kolektorja Valter Leban, ki je poudaril, da mora biti temeljna lastnost vsake pametne tovarne sposobnost učiti se.

V Kolektorju z institucijami znanja po njegovih besedah sodelujejo že od nekdaj, kar že od začetka daje dobre rezultate. Digitalizacija prinaša še več izzivov. "Okno digitalizacije je namreč zelo ozko. Stvari je treba narediti v nekaj letih," je dejal.

Projekte sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom so predstavili Matej Vesenjak in Branko Neral iz mariborske fakultete za strojništvo (razvoj in testiranje cestnih varnostnih ograj ter vpliv ioniziranega zraka na pranje v pralnem stroju), Gregor Anderluh iz Kemijskega inštituta (razvoj kontinuiranega procesa čiščenja rekombinatnih terapevtskih imunoglobulinov) ter Miha Humar z ljubljanske biotehniške fakultete.

Udeleženci konference so lahko prisluhnili tudi Matjažu Godcu z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (razvoj novega tipa orodnega jekla s povišano prevodnostjo), Miranu Mozetiču z Instituta Jožef Stefan (razvoj plazemskih tehnologij) ter Eriku Kapferju (vzorčno mesto Velenje).

Na okrogli mizi v nadaljevanju je beseda tekla tudi o kadrih, ki bodo po mnenju razpravljavcev ključnega pomena za uspešno delovanje tovarn prihodnosti. Kot je poudaril direktor Yaskawa Slovenija Hubert Kosler, napredne tehnologije v takšnih tovarnah zahtevajo napredna znanja, česar bi se moral zavedati prav vsak lastnik podjetja.

Panjtar je kot posebej pomemben dejavnik izpostavil napovedovanje potreb po znanjih, da lahko institucije pravočasno izobrazijo delovno silo. Mnoge kritike na račun izobraževalnega sistema so po njegovem mnenju pretirane. "Poudariti je treba, da je glavni namen institucij znanja podati temeljno znanje, na podlagi katerega je mogoče vseživljenjsko učenje," je dodal.

Niko Herakovič z ljubljanske fakultete za strojništvo je kot eno od kompetenc prihodnosti izpostavil sposobnost učinkovitega ekipnega dela, kar po njegovih besedah kliče po posodobitvi študijskih programov.

V Domelu so se kadrovske problematike po besedah Matjaža Čemažarja med drugim lotili z "zelo ambiciozno štipendijsko politiko", v družbi Gorenje orodjarna pa po besedah Boštjana Dokla Meniha posebno pozornost namenjajo obstoječim kadrom, med njimi tudi starejšim delavcem.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar