FinD - Novice - Kakovost dela zdravnikov trpi tudi zaradi nasilja na delovnem mestu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.5.2019

Kakovost dela zdravnikov trpi tudi zaradi nasilja na delovnem mestu

Ljubljana, 21. maja (STA) - Nasilje v zdravstvenem sistemu tako s strani bolnikov in svojcev kot tudi nadrejenih in sodelavcev je resen problem, je pokazala anketa med člani Zdravniške zbornice Slovenije. Kot so opozorili na današnji novinarski konferenci, zdravniki in zobozdravniki, ki so žrtve nasilja, trpijo zaradi posledic, ki lahko vplivajo na kakovost njihovega dela.

Rezultati ankete po besedah predsednice zdravniške zbornice Zdenke Čebašek-Travnik kažejo, da nasilju na delovnem mestu nikoli ni bilo izpostavljenih le devet odstotkov zdravnikov, medtem ko je med zobozdravniki takih četrtina. Nasilja v zdravstvenem sistemu sicer niso deležni samo zdravniki, ampak tudi drugi zdravstveni delavci.

Največ nasilja so zdravniki in zobozdravniki deležni s strani bolnikov. Zabeležili pa so tudi nasilje s strani sodelavcev in vodstva ustanove, v kateri so zaposleni, na primer z dodatnimi obremenitvami ali omejitvami pri koriščenju ugodnosti.

Najpogostejši povod za izbruh nasilja nad zdravniki s strani bolnikov in svojcev je organizacija dela (naročanje in predolgo čakanje v čakalnici), sledijo psihični vzroki povzročitelja in neupravičena zahteva po napotitvi.

Dobrih 17 odstotkov anketiranih je že bilo žrtev fizičnega nasilja. A je veliko več verbalnega nasilja, kot so grožnje, poniževanje, pa tudi znašanja nad predmeti, na primer loputanje z vrati in tolčenje s pestjo po mizi, je opisala članica delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja Mojca Zvezdana Dernovšek.

"Nasilje ni dopustno. Dobre prakse iz tujine kažejo, da se preprečevanje nasilja obnese," je poudarila. Najenostavneje je to doseči z usposobljenimi zdravstvenimi delavci, da zgodaj zaznajo dejavnike tveganja za nasilno vedenje in hitro ukrepajo z umirjanjem okoliščin.

Tudi zato so na zdravniški zbornici v okviru delovne skupine izdelali priporočila za preprečevanje nasilnih incidentov in okvirne usmeritve za zaščito zdravništva na delovnem mestu. Med drugim svetujejo, da je z organizacijskimi ukrepi za oblikovanje varnega delovnega okolja treba začeti že v svojem zdravstvenem timu z dogovorjenimi znamenji za priklic pomoči in postavitvijo ambulante, ki omogoča umik.

Nasilju so sicer najbolj izpostavljeni zaposleni na urgenci ter psihiatriji in zdravniki pri samostojnem delu na terenu, je izpostavila vodja delovne skupine Nena Kopčavar Guček. Izkušnje še kažejo, da so nasilju bolj izpostavljeni mlajši zdravniki, ki še nimajo izkušenj z različnimi situacijami. Z različnimi izobraževanji bodo zato v okviru delovne skupine poskušali zaposlene v zdravstvu opolnomočiti za ravnanje v takih dogodkih.

"Samo zdravnik, ki se počuti varnega, lahko svoje delo opravi kakovostno, varno in strokovno," je poudarila Kopčavar Gučkova. Zdravstveni delavci se po njenih besedah zavedajo, da so ljudje, ki vstopajo v zdravstveni sistem, bolni, prestrašeni in v stresni situaciji, a to ne opravičuje nasilja v njihovem delovnem okolju.

Na zbornici si ob tem želijo, da bi država, podobno kot sosednja Hrvaška, v kazenski zakonik dodala novo obliko kaznivega dejanja, to je nasilje proti zdravstvenim delavcem. "S tem bi dala jasen znak vsem, ki nasilje izvajajo, da jih bo doletel kazenski pregon, zdravstvenim delavcem pa, da je nasilne dogodke vredno prijavljati organom pregona," je še izpostavila predsednica zbornice.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar