FinD - Novice - Proračunski dokumenti po oceni odbora niso v neskladju z ustavo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.5.2019

Proračunski dokumenti po oceni odbora niso v neskladju z ustavo

Ljubljana, 17. maja (STA) - Člani odbora DZ za finance so na današnji seji pritrdili mnenju vlade in pravnikov državnega zbora, da proračunski dokumenti za leto 2019 niso v neskladju z ustavo. Zahtevo za presojo ustavnosti so sredi aprila vložili poslanci SDS in NSi, ki v letošnjem proračunu vidijo kršenje fiskalnega pravila.

Zahteva za oceno ustavnosti se nanaša na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, rebalans proračuna za leto 2019 ter odlok o javnofinančnem okviru za obdobje 2018-2020. Poslanci SDS in NSi ustavnemu sodišču predlagajo, naj ugotovi, da so vsi trije v neskladju z ustavo, vladi pa naloži pripravo novega rebalansa v mesecu dni.

Vlada je svoj odgovor ustavnemu sodišču pripravila že v začetku tedna, in sicer je zahtevo za oceno ustavnosti ocenila kot v celoti neutemeljeno. Sicer pa v izpodbijanih dokumentih sploh ni takšnih pravnih določb, ki bi jih lahko presojalo ustavno sodišče, je danes na seji odbora za finance povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

Zavrnil je tudi očitke predlagateljev ustavne presoje, da proračunski dokumenti za letos ne spoštujejo fiskalnega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Fiskalni svet je namreč ocenil, da so celotni izdatki države za letos načrtovani približno 270 milijonov evrov previsoko.

"Srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ni mogoče ugotavljati izključno na podlagi podatkov posameznega leta, npr. na podlagi rebalansa državnega proračuna za leto 2019, pač pa se ta ugotavlja v daljšem časovnem obdobju," je dejal minister.

Enako je povedala tudi predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ. "Protiustavnost ni izkazana, ker pomen v ustavi določenega načela srednjeročne uravnoteženosti proračunov države brez zadolževanja ni v spoštovanju najvišje dopustne meje izdatkov sektorja država, ampak v tem, da so proračuni države uravnoteženi na srednji rok," je dejala. Člani odbora so to mnenje podprli in pravnikom državnega zbora predlagali, naj pripravijo odgovor ustavnemu sodišču, ki je zadevo že sklenilo obravnavati absolutno prednostno.

Andreja Zabret (LMŠ) je zahtevo za presojo ustavnosti ocenila za neumnost, čemur je Andrej Šircelj (SDS) v imenu predlagateljev ostro nasprotoval. "Presežek državnega proračuna je premajhen, da bi lahko zagotovili stabilnost javnih financ, in če govorimo o zakonitosti in ustavnosti, je predlog za ustavno presojo popolnoma legitimen in legalen," je dejal.

Zavrnil je tudi mnenje Roberta Pavšiča (LMŠ), da se bo kršenje fiskalnega pravila lahko ocenjevalo šele takrat, ko bo leto že končano in bomo dobili zaključni račun proračuna. "Proračunske dokumente je treba gledati ob sprejemanju," je dejal Šircelj in opozoril, da lahko v primeru čakanja na izvršitev proračuna pridemo v krizo in bomo morda šele čez pet, deset let ugotavljali, da je bila kršena ustava.

Jožef Horvat (NSi) je zagotovil, da namen predlagateljev ni v rušenju vlade. "Samo prosimo ustavno sodišče, da nam pove, ali ravnamo v skladu z ustavo ali ne," je pojasnil zahtevo za presojo ustavnosti proračunskih dokumentov.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar