FinD - Novice - Odbor DZ za pripravo podlag za uvedbo davka na digitalne storitve
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

16.5.2019

Odbor DZ za pripravo podlag za uvedbo davka na digitalne storitve

Ljubljana, 16. maja (STA) - Odbor DZ za finance je danes na predlog Levice sprejel sklep, v katerem vladi predlaga, naj do aprila 2020 v obravnavo DZ posreduje predlog zakona, po katerem se bo v Sloveniji s septembrom 2020 uveljavil davek na digitalne storitve. V razpravi se je pokazalo, da spletni velikani zanje v Slovenije ne plačujejo niti DDV.

Luka Mesec (Levica) je povzel, da je Evropska komisija za njegovo uvedbo pripravila podlago, a da dogovora za to ni. Nekatere države so proti, nekatere druge so začele individualne priprave za njegovo uvedbo. "A to področje je treba urediti, saj digitalni velikani zakonodajne vrzeli s pridom izkoriščajo za izogibanje plačevanju davkov," je izpostavil.

Člani odbora z izjemo Andreja Širclja iz SDS so predlog Levice podprli, a v njem dali ministrstvu za finance nekoliko več časa za pripravo. Državna sekretarka na tem ministrstvu Natalija Kovač Jereb je priznala, da nimajo nobenih podatkov, koliko digitalnih storitev v Sloveniji ustvarijo velika svetovna spletna podjetja v Sloveniji. Tako ta sedaj zanje ne plačujejo DDV.

Jani Möderndorfer iz SMC je menil, da bi za razpravo potrebovali analizo o tem, kaj pomeni uvedba takšnega davka, koliko je teh podjetjih v Sloveniji, kakšni bi bili prilivi, kako bi bilo treba prilagoditi zakonodajo, kakšni spori bi iz tega lahko izhajali ipd.

"Nimamo podatka, da bi imela ta podjetja v Sloveniji poslovno enoto ali da bi bili rezidenti oz. zavezanci za davek od dohodka pravnih oseb," je povedala sekretarka in dodala, da bi morali za ugotavljanje, koliko digitalnih storitev opravijo v Sloveniji, prilagoditi informacijske sisteme. Je pa zagotovila, da preučujejo prednosti in slabosti ter spremljajo priprave podlag drugih držav.

Pomanjkanje analiz in podatkov s tega področja je člane odbora precej zaskrbelo. Zato je Mesec ministrstvu predlagal, naj se ozre v Avstrijo, kjer že imajo zakone, ki opredeljujejo, kako morajo izvrševalci digitalnih storitev v državi poročati oz. kako država lahko pride do teh podatkov.

Člani odbora so se strinjali, da je področje precej kompleksno in da bi za učinkovitost pobiranja tega davka, s katerim bi zagotovili tudi večjo davčno pravičnost, potrebovali dogovor na globalni ravni. A, ker je to nerealno pričakovati, saj imajo nekatere države od tega velike koristi, so za premike na individualni ravni.

Predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) je ocenil, da je razprava o tem na mestu, je pa opozoril, da Slovenija ne bo mogla kar povzeti določenih stvari iz predloga direktive in bo morala opredeliti koncept obdavčitve ter nadzor in sankcije. "Lahko se nam primeri, da bo izplen tega davka v razmerju do drugih davčnih prihodkov zelo majhen," je dodal.

Državna sekretarka je pojasnila, da čakajo na to, kakšne prilagoditve informacijskih sistemov bodo naredile nekatere druge države, da bi tako imeli mi manjše stroške. "Ne pomaga nam, da sprejmemo zakon, nimamo pa nadzora," je menila tudi ona. In dodala, da imajo težave s tem, kako obdavčiti denimo prenos podatkov, tudi druge države.

Šircelj je opozoril na kompleksnost področja in na jasne definicije davčnih pojmov. "Pred uvedbo takšnega davka bi si morali odgovoriti, kakšen učinek bi to imelo na gospodarstvo, na javne finance in na davčno konkurenčnost Slovenije," je menil in dodal: "Ne mislite, da bosta Google ali Apple sem prišla zato, da bosta obdavčena."

Jani Ivanuša (SNS) je spomnil, da je njihova poslanska skupina na ministrstvo naslovila podobno pobudo, kot jo je oblikovala Levica, a dejal, da so z ministrstva dobili enake odgovore. "Zato podpiramo pobudo Levice," je dejal. Razpravo na to temo je pozdravil tudi Franc Kramar iz SAB, ki je ocenil, da bi pobrana sredstva iz tega naslova lahko namenili za demografski sklad.

Andreja Zabret iz LMŠ je dejala, da niso problematični le digitalni velikani, "zato je potrebna temeljita prenova davčnega sistema". A tudi po njenem je treba spremljati trende na tem področju. Do takrat pa je treba po mnenju Milana Brgleza iz SD "nekaj pripraviti tudi v Sloveniji".

Tudi Maruša Babnik z Inštituta Ekvilib je opozorila, da se je Evropska komisija s pripravo predloga direktive osredotočila na majhen del podjetij in v njem predlaga majhno davčno stopnjo. "Predlog ignorira druge sektorje, gre pa v pravo smer, če ga vzamemo kot kratkoročno in začasno rešitev ter hkrati razmišljamo za naprej," je dejala.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar