FinD - Novice - Tuje neposredne investicije v letu dni višje za 1,5 milijarde evrov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

14.5.2019

Tuje neposredne investicije v letu dni višje za 1,5 milijarde evrov

Ljubljana, 14. maja (STA) - Obseg tujih neposrednih naložb se je marca glede na marec lani povečal za 1,5 milijarde evrov. V tem obdobju je bilo namreč realiziranih nekaj večjih prevzemov v zavarovalniški in nefinančni dejavnosti, kažejo podatki Banke Slovenije. Domače neposredne naložbe v tujini so se medtem povečale za skromnih 40 milijonov evrov.

Neposredne naložbe v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih beležijo 1,4 milijarde evrov neto priliva, v marčni številki publikacije Ekonomski odnosi Slovenije s tujino navajajo analitiki Banke Slovenije. Pri tujih neposrednih naložbah gre za zvišanje za 1,5 milijarde evrov. Večina letnega povečanja je bila v obliki lastniškega kapitala in reinvestiranih dobičkov (1,1 oz. 0,5 milijarde evrov).

Domače neposredne naložbe v tujini dosegajo bistveno nižje ravni transakcij in so se v zadnjih dvanajstih mesecih povečale zgolj za 40 milijonov evrov. To je posledica povečanja lastniškega kapitala in reinvestiranih dobičkov (173 oz. 31 milijonov evrov) ter na drugi strani zmanjšanja neto financiranja tujih povezanih družb (164 milijonov evrov).

Bruto dolg do tujine je marca znašal 42,7 milijarde evrov, kar je 784 milijonov evrov manj kot pred enim letom. Svojo zadolženost so najbolj zmanjšale država (1,7 milijarde evrov) ter institucije, ki sprejemajo vloge (320 milijonov evrov), medtem ko so ostali sektorji svojo zadolženost skupaj povečali za 1,2 milijarde evrov, od tega največ centralna banka (za eno milijardo evrov).

V strukturi bruto zunanjega dolga prevladuje državni sektor z 49-odstotnim deležem celotnega dolga, delež bank in centralne banke pa skupaj znaša 16 odstotkov. Med finančnimi instrumenti prevladuje dolg v dolžniških vrednostnih papirjih (45 odstotkov) in posojilih (23 odstotkov).

Bruto terjatve do tujine so marca znašale 37,4 milijarde evrov, kar je 2,9 milijarde evrov več kot pred enim letom. Svoje terjatve so najbolj povečali država (1,4 milijarde evrov), ki ima sicer le 15-odstotni delež imetij, ter ostali sektorji (1,1 milijarde evrov), ki imajo največji delež imetij (36 odstotkov). Tudi med imetji prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (44 odstotkov), ki jim sledijo gotovina in vloge (20 odstotkov).

Neto zunanji dolg je marca znašal 5,3 milijarde evrov in se je glede na leto prej znižal za 3,6 milijarde evrov. Marca je bila do tujine neto zadolžena zgolj država (15,2 milijarde evrov), vsi ostali sektorji pa so bili neto upniki tujine.

Presežek tekočega računa je v prvih treh mesecih znašal 759 milijonov evrov, kar je 80 milijonov evrov več kot enakem obdobju 2018. Presežka menjave blaga in storitev sta se povečala, in sicer presežek menjave blaga za 89 milijonov evrov, presežek menjave storitev pa za 70 milijonov evrov.

Primanjkljaj primarnih dohodkov se je glede na leto prej zmanjšal za šest milijonov evrov, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa povečal za 86 milijonov evrov. Tako je presežek tekočega računa v zadnjih 12 mesecih znašal 3,3 milijarde evrov.

Saldo kapitalskega računa je bil marca skoraj izravnan, finančni račun pa je izkazoval primanjkljaj v znesku 200 milijonov evrov, kar predstavlja obseg neto financiranja iz tujine. V zadnjih 12 mesecih kapitalski račun izkazuje 200 milijonov evrov primanjkljaja, ki ne odstopa od ravni v preteklosti, finančni račun pa beleži 2,2 milijarde evrov presežka in v tem obsegu pojasnjuje neto financiranje tujine, še navaja Banka Slovenije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar