FinD - Novice - Dinamika dokončanja kompleksa šentviškega predora še vedno negotova
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.4.2019

Dinamika dokončanja kompleksa šentviškega predora še vedno negotova

Ljubljana, 27. aprila (STA) - Dinamika projekta za dokončanje kompleksa predora Šentvid ostaja negotova. Gradbeno dovoljenje, ki ga je Dars pridobil že dvakrat, še vedno ni pravnomočno. V Darsu ocenjujejo, da bi v dolgotrajni zgodbi, v katero je poseglo tudi ustavno sodišče, dovoljenje znova lahko dobili do poletja, a bodo projekt nadaljevali šele po njegovi pravnomočnosti.

Težko pričakovani avtocestni predor Šentvid, ki povezuje gorenjski avtocestni krak s primorsko avtocesto in ljubljansko obvoznico, je bil po nemalo zapletih odprt poleti 2008, a 10 let po odprtju še vedno ni zaključen sistem priključkov na Celovško cesto. Manjkata namreč še izvoz iz predora na Celovško cesto proti središču Ljubljane in pa uvoz v predor proti razcepu Kozarje iz smeri središča mesta.

Celotni projekt povezanih infrastrukturnih posegov na tem območju sicer predvideva še preureditev semaforiziranega križišča na Celovški cesti, razširitev in prenovo dela vpadnice v Ljubljano med križiščem s Prušnikovo ulico in križiščem s Kosmačevo ulico, ki pelje proti Tacnu, ter razširitev in ureditev dela Celovške ceste naprej proti Stanežičam oz. do konca industrijske cone Šentvid, kjer so danes bankine neurejene, površin za pešce in kolesarje pa ni.

Predvidena je ureditev rumenih pasov za mestni potniški promet, na novo naj bi uredili tudi pločnike, kolesarske poti, javno razsvetljavo in komunalno infrastrukturo.

A začetek izvedbe gradbenih del že dolgo časa onemogočajo pravni postopki. Polni priključek na Celovško tako še vedno ni dokončan, ker ni pridobljenega pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Dve stranki sta namreč zoper gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano leta 2015, vložili pritožbo. Sodišče je tej ugodilo in gradbeno dovoljenje razveljavilo ter zadevo vrnilo na okoljsko ministrstvo v ponovno odločanje.

Ministrstvo je predlani nato izdalo novo gradbeno dovoljenje, a so dediči enega od lastnikov zemljišč nanj vložili tožbo na upravno sodišče. To je nato oktobra predlani postopek prekinilo in na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti enega od členov zakona zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki kot dokazilo za pravico graditi šteje tudi potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po zakonu o dedovanju. Tej praksi je namreč v ponovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja sledilo ministrstvo.

Ustavno sodišče je marca lani presodilo, da je bil omenjeni del zakona v nasprotju z ustavo, saj pomeni prekomeren poseg v lastninsko pravico. Upravno sodišče je to nato upoštevalo pri odločanju o pritožbi dedičev.

Ustavno sodišče je sicer priznalo, da je bila izpodbijana zakonska ureditev primeren ukrep za hitrejše in bolj usklajevano vodenje infrastrukturnih projektov državnega pomena, a bi moral Dars kot razlastitveni upravičenec izkazati nujnost postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in to tudi tako, da bi pri sodišču položil znesek v višini zakonsko predvidene odškodnine za nepremičnino in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine.

V Darsu so za STA navedli, da je omenjeno izpodbijano določilo zapisano tudi v novem zakonu o urejanju prostora, veljavnem od lani, vendar pa ta poleg tega vsebuje tudi določbo glede plačila ustrezne denarne odškodnine za čas od posega na nepremičnino do izdaje odločbe o razlastitvi v primerih, ko dedovanje še ni zaključeno in dediči še niso pridobili lastninske pravice na nepremičnini.

Na Darsu so napovedali, da bodo v skladu s določbo izračunano odškodnino za nepremičnine v lasti pokojne stranke deponirali. Na državno odvetništvo so tako posredovali dokumentacijo s prošnjo za pripravo predloga za deponiranje odškodnine. Za 1712 kvadratnih metrov so na Darsu ponudili skupno 333.000 evrov in predlog najprej poslali dedičem. Ti se z njim niso strinjali, zato so na Darsu pripravili vlogo za deponiranje in jo poslali na državno odvetništvo. Kdaj bo sodišče odločilo, ali bo deponiranje dovolilo ali zavrnilo, Darsu ni znano.

So pa na upravljavcu avtocest pojasnili, da deponiranje odškodnine ni pogoj za samo izdajo gradbenega dovoljenja in ministrstvo za okolje in prostor v postopku podeljevanja gradbenega dovoljenja tega ne bo preverjalo. V Darsu menijo, da bi bilo gradbeno dovoljenje lahko (že tretjič) izdano do začetka poletja.

A Dars bo šele po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, za kar bo pomembno omenjeno deponiranje odškodnine, lahko nadaljeval projekt in šel v postopek objave razpisa za izbor izvajalca del. Na Darsu ocenjujejo, da bi lahko dela po sklenitvi pogodbe z izvajalcem predvidoma izvedli najpozneje v enem letu in pri tem čim manj ovirali promet.

Skladno s sklenjenim sporazumom med akterji bo sicer stroške, povezane z graditvijo polnega priključka ter razširitve Celovške ceste do križišča s Kosmačevo, kril Dars, stroške razširitve Celovške ceste od križišča s Kosmačevo proti Stanežičam direkcija za infrastrukturo, stroške, ki so na celotnem območju povezani z vzpostavitvijo rumenih pasov za javni potniški promet, pa Mestna občina Ljubljana. Ta bo za dobo 30 let zagotovila tudi svoja zemljišča, ki so potrebna za izgraditev polnega priključka.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar