FinD - Novice - S sredstvi CTN mestne občine do trajnostnega urbanega razvoja
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.4.2019

S sredstvi CTN mestne občine do trajnostnega urbanega razvoja

Ljubljana/Koper, 23. aprila (STA) - Mestnim občinam je v aktualni finančni perspektivi v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) na voljo 139 milijonov evrov sredstev za trajnostni urbani razvoj. Ta sredstva lahko mestne občine črpajo do konca leta 2023. Doslej je bilo potrjenih 35 projektov za črpanje 77,5 milijona evrov sredstev CTN, pomemben del dodajo še občine.

Predpogoj za koriščenje sredstev CTN sprejeta trajnostna urbana strategija

CTN so orodje za izvajanje teritorialnih strategij na celosten način. Te naložbe omogočajo državam članicam EU, da izvajajo operativne programe medsektorsko in pridobivajo sredstva iz številnih prednostnih osi ter enega ali več operativnih programov, s čimer zagotovijo izvajanje celostne strategije za posamezno območje.

Mestne občine v Sloveniji so upravičene do 139 milijonov evrov sredstev, ki so zagotovljena iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in proračuna države. Pomemben del sredstev za izvedbo projektov zagotovijo mestne občine same. Predpogoj za koriščenje sredstev CTN je sprejetje trajnostnih urbanih strategij, ki so jih mestne občine sprejele v letih 2015 in 2016.

V okviru CTN se lahko izvajajo projekti urbanega razvoja oziroma urbane regeneracije, projekti trajnostne mobilnosti in projekti energetskih sanacij večstanovanjskih stavb v javni lasti.

Potrditev projektov poteka v dveh fazah

V obdobju do konca letošnjega leta velja t.i. indikativna alokacija sredstev, ki posamezni mestni občini zagotavlja določen delež sredstev od skupno predvidenih 112 milijonov evrov evropskih sredstev in 27 milijonov evrov sredstev iz državnega proračuna.

Največ sredstev je v tej fazi na voljo občinama Ljubljana (21,5 milijona evrov) in Maribor (17,8 milijona), sledijo Koper (12,5 milijona), Celje (12,4 milijona), Kranj (11,3 milijona), Velenje (11,2 milijona), Novo mesto (11,2 milijona) in preostale štiri mestne občine - Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Nova Gorica - ki jim pripada po 10 milijonov evrov.

Postopek potrditve projektov poteka v dveh fazah. V prvi fazi Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS), ki nastopa v vlogi posredniškega organa za izbor operacij CTN, objavi povabilo k predložitvi projektov in izbere projekte.

Izbrani projekti nato vstopijo v drugo fazo, kjer potekajo usklajevanja s pristojnim ministrstvom. Tako je za projekte urbanega razvoje pristojno ministrstvo za okolje in prostor, za projekte trajnostne mobilnosti in energetske učinkovitosti večstanovanjskih stavb v javni lasti pa ministrstvo za infrastrukturo.

Dokončno potrditev projektom poda organ upravljanja, to je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).

ZMOS je doslej od marca 2017 do januarja letos objavil in zaključil pet povabil k predložitvi vlog za sofinanciranje projektov iz mehanizma CTN. Doslej je bilo dokončno s stani SVRK potrjenih 35 projektov. Njihova skupna vrednost je približno 130 milijonov evrov, iz mehanizma CTN pa bodo predvidoma prejeli okoli 77,5 milijona evrov. To pomeni, da je od skupno 139 milijonov evrov razpoložljivih sredstev za porabo že oddanih 55 odstotkov vseh sredstev CTN.

ZMOS bo predvidoma v jeseni objavil še tri povabila za preostanek sredstev. Če posamezna mestna občina ne bo do konca letošnjega leta s prijavami projektov porabila zanjo predvidenih sredstev, se bodo nerazdeljena sredstva kasneje delila med vse občine, ki bodo v nadaljnjih postopkih prijavile projekte.

Sredstva CTN iz trenutne finančne perspektive so sicer na voljo oz. jih mestne občine lahko črpajo do konca leta 2023.

ZMOS: CTN uspešna novost, sredstva bodo na voljo tudi v prihodnje

Na ZMOS so za STA poudarili, da se mestne občine med seboj razlikujejo, prav tako njihovi izzivi trajnostnega urbanega razvoja, zato ni mogoče rangirati mestnih občin linearno glede na črpanje sredstev, ampak je treba gledati širšo sliko.

Doslej je, kot kažejo podatki, s prijavami projektov največ sredstev uspela pridobiti občina Ljubljana s šestimi potrjenimi projekti, mariborska občina pa najmanj med vsemi mestnimi občinami z enim potrjenim projektom.

Sicer pa na ZMOS menijo, da je mehanizem CTN eden izmed najuspešnejših elementov izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji v tej perspektivi. "Ključ do tega uspeha je spoštovanje avtonomije mestnih občin in načela subsidiarnosti in večja vključenost mestnih občin v izvajanje mehanizma prek ZMOS, prav tako pa dobro sodelovanje med samimi mestnimi občinami ter tudi z državnimi organi," so navedli na ZMOS in dodali, da se je mehanizem CTN izkazal kot uspešna novost tudi v drugih državah, kjer ga uporabljajo.

Na ZMOS so prepričani, da bo možnost uporabe mehanizma CTN tudi v prihodnje. Upajo, da bo država izpolnila načelo partnerstva pri programiranju evropske kohezijske politike za naslednje obdobje in ustrezno vključila razvojne potrebe mestnih in drugih občin. Prav tako se nadejajo, da bodo skupaj z drugima združenjema občin vključeni že v fazo priprave vseh ključnih dokumentov. Na tak način se lahko zagotovi bolj učinkovito črpanje evropskih sredstev, so prepričani.

Glede na uspešnost mehanizma CTN na ZMOS tako pričakujejo, da se bo njegovo izvajanje v Sloveniji nadaljevalo tudi v naslednji finančni perspektivi. Trenutno kaže tudi na to, da bi lahko EU delež sredstev za trajnostni urbani razvoj povišala.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar