FinD - Novice - Zaostanek v gospodarski razvitosti za povprečjem EU se postopno zmanjšuje
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

18.4.2019

Zaostanek v gospodarski razvitosti za povprečjem EU se postopno zmanjšuje

Ljubljana, 18. aprila (STA) - Slovenija od leta 2016 ponovno zmanjšuje zaostanek v gospodarski razvitosti za povprečjem EU. A v prihodnje bodo nujne politike, ki se bodo osredotočile na pospešitev rasti produktivnosti, prilagoditev demografskim spremembam, krepitev razvojne vloge države in njenih institucij ter varovanje okolja, izpostavlja Umar.

Socialna vključenost prebivalstva ostaja relativno visoka, učinkovitost rabe virov in energije pa se je nekoliko izboljšala, ugotavlja letošnje poročilo o razvoju, ki ga je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Vseeno pa so gibanja na določenih področjih odstopala od načel vzdržnega razvoja in pomenijo tveganje za uresničitev osrednjega cilja strategije razvoja Slovenije 2030, so opozorili v Umarju.

Na uradu so spomnili, da je po stabilizaciji močno porušenih ravnotežij v javnih financah in bančnem sistemu v krizi gospodarstvo hitro okrevalo. K temu so pomagali vplivi ugodne mednarodne konjunkture in krepitev konkurenčnosti izvoznikov. Okrevanje je temeljilo predvsem na vzponu izvoznega dela gospodarstva, v zadnjem obdobju se je začela vidneje krepiti tudi domača potrošnja.

Izboljšanim gospodarskim razmeram je sledila rast dohodkov prebivalstva, še posebej v nižjih dohodkovnih razredih. Ukrepi in povečano zaposlovanje v konjunkturi so prispevali k zmanjšanju dolgotrajne brezposelnosti in hitremu povečevanju vključenosti v krizi slabše zastopanih skupin na trgu dela - to so mladi, starejši in nizko izobraženi. Tveganje socialne izključenosti in dohodkovna neenakost sta se s tem zmanjšala na predkrizne ravni in ostajata v mednarodnem merilu relativno nizka.

Raba virov in energije se je v konjunkturi povečala, vendar manj kot bruto domači proizvod (BDP). To kaže nadaljnje povečanje učinkovitosti njihove rabe, ki pa je relativno počasno.

Na nekaterih področjih pa so gibanja odstopala od načel vzdržnega razvoja, je nadaljeval urad. Rast produktivnosti je denimo v času gospodarskega vzpona ostala skromna, gibanja na področju inovacij pa so bila negativna. Sistemi socialne zaščite so premalo prilagojeni demografskim spremembam.

Z vidika vključujočega razvoja izstopata ohranjanje visoke segmentacije na trgu dela, zlasti med mladimi, ter nizka ekonomska in socialna vključenost starejših. Napredek pri povečevanju števila zdravih let življenja je relativno počasen, izziv predstavlja skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu in nadaljnje izboljšanje življenjskega sloga prebivalstva.

Trajnost razvoja ob tem negativno zaznamuje visok ogljični odtis Slovenije, zlasti rastoče emisije toplogrednih plinov iz prometa, več let nespremenjen delež obnovljivih virov energije in premalo trajnostna raba prostora. V prihodnje bo zato treba oblikovati trajnejše ukrepe za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti razvoja in kakovosti življenja, je poudaril Umar.

Razvojne politike morajo biti prednostno usmerjene v pospešitev rasti produktivnosti za gospodarski napredek in dvig življenjskega standarda prebivalstva. Ključna je okrepitev dolgoročnih dejavnikov produktivnosti z vlaganji v raziskave in razvoj, s hitrejšim prilagajanjem izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela in tehnološkim spremembam ter z okrepitvijo vseživljenjskega učenja.

Nujna bo tudi prilagoditev demografskim spremembam za zagotovitev dostojnega življenja za vse. Poudarek mora v tem primeru biti na reformah sistemov socialne zaščite za zagotovitev zadostnih virov financiranja, okrepitvi vseživljenjskega učenja, spodbujanju zdravega načina življenja, prilagoditvi delovnega in življenjskega okolja ter zagotavljanju zadostnega obsega ustrezne delovne sile.

Slovenija se mora osredotočiti tudi na prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Nenazadnje pa bo nujna tudi krepitev razvojne vloge države in njenih institucij z izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij, z izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja ter s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov, tako da bodo upoštevani razvojni izzivi, je še dodal urad.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar