FinD - Novice - NLB letos za dividende predlaga skoraj 143 milijonov evrov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

13.4.2019

NLB letos za dividende predlaga skoraj 143 milijonov evrov

Ljubljana, 12. aprila (STA) - Nova Ljubljanska banka (NLB) bo med lastnike, med katerimi ima država v lasti še 35 odstotkov delnic, po predlogu uprave in nadzornega sveta letos razdelila 142,6 milijona evrov, potem ko je lani državi kot 100-odstotni lastnici izplačala 270,6 milijona evrov dividend, izhaja iz sporočila za javnost po današnji seji nadzornikov NLB.

Nadzorni svet NLB je danes namreč potrdil predlog uprave banke za sklic skupščine delničarjev, ki je predvidena za 10. junij, so prek spletnih strani Ljubljanske bore sporočili iz največje slovenske banke. Delničarji bodo na njej odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2018 in s tem o izplačilu dividend.

Uprava in nadzorni svet bosta po danes potrjenem sklepu predlagala, da se od bilančnega dobička NLB, ki je bil 31. 12. 2018 pri nekaj manj kot 194,5 milijona evrov, delničarjem izplača 142,6 milijona evrov, kar pomeni 7,13 evra bruto na delnico. Preostali del v višini malo manj kot 51,9 milijona evrov bi ostal nerazporejen in predstavljal preneseni dobiček.

Na državo bi v primeru, da do takrat še ne bo zmanjšala lastniškega deleža na 25 odstotkov in eno delnico, kolikor je zaveza Evropski komisiji, odpadlo nekaj manj kot 50 milijonov evrov. Lani je banka državi kot še 100-odstotni lastnici za poslovno leto 2017 izplačala 270,6 milijona evrov dividend. Za leta 2015, 2016 in 2017 skupaj je medtem državi izplačala za 378,2 milijona evrov dividend.

Uprava in nadzorni svet bosta skupščini NLB predlagala tudi, da pooblasti upravo, da lahko v obdobju 36 mesecev od sprejema skupščinskega sklepa kupuje lastne delnice banke. Več podrobnosti o posameznih točkah dnevnega reda skupščine delničarjev bo razvidnih iz objave sklica, ki je predvidena za konec aprila, so navedli v NLB.

To bo prva skupščina po tistem, ko je banka lani jeseni po izvedeni prvi javni ponudbi delnic (IPO) pristala v večinsko zasebni lasti.

Država ima za zdaj v NLB še 35-odstotni delež, ki naj bi ga v teku tega leta zmanjšala na 25 odstotkov in eno delnico, ostalo pa je v razpršeni lasti malih domačih vlagateljev ter različnih institucionalnih vlagateljev iz Evrope in sveta.

Največja posamična nedržavna lastnika sta po podatkih s konca 2018 ameriška finančna družba Brandes Investment Partners ter Evropska banka za obnovo in razvoj. Prva je imela 6,71-odstotni lastniški delež, druga pa 6,25-odstotnega.

Čeprav to v današnjem sporočilu za javnost ni omenjeno, je pričakovati, da bodo lastniki na skupščini odločali tudi o novih nadzornikih banke. Trenutna sestava nadzornega sveta namreč ne odraža nove lastniške strukture banke, saj izhaja iz časov 100-odstotnega državnega lastništva, pri čemer pa je pomembno vlogo s podeljevanjem soglasij za opravljanje nadzorniške dejavnosti odigrala Evropska centralna banka kot enotni bančni nadzornik. Nadzorni svet sestavljajo Primož Karpe kot predsednik ter člani Andreas Klingen, Alexander Bayr, David Eric Simon, Laszlo Urban in Peter Groznik.

Možno je, da bodo na koncu prav novi nadzorniki odločali o predlogu predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, da se njegova letna bruto plača po prehodu banke v pretežno zasebno last in ven iz okvirjev t. i. Lahovnikovega zakona na podlagi dobrega poslovanja zviša na pol milijona evrov. Medijsko poročanje o tej zadevi je razburilo del javnosti.

Danes objavljeno letno poročilo o poslovanju skupine NLB za lani sicer razkriva, da so bili Brodnjakovi lanski letni prejemki 192.101 evrov, preostali (tuji) člani uprave - Andreas Burkhardt, Archibald Kremser in Laszlo Pelle - pa so prejeli več, in sicer 210.230 evrov, 209.595 evrov oz. 202.589 evrov.

Nadzorni svet NLB je danes namreč potrdil omenjeno letno poročilo o poslovanju skupine NLB. Revidirani računovodski izkazi skupine se ne razlikujejo od nerevidiranih, ki so bili objavljeni marca.

NLB je tako lani ustvarila 165,3 milijona evrov čistega dobička, kar je za 12,5 odstotka manj kot predlani. Čisti dobiček skupine se je zmanjšal za 10 odstotkov na 203,6 milijona evrov. K temu rezultatu so pomembno prispevale vse hčerinske banke na trgih jugovzhodne Evrope, ki so poslovale z dobičkom. Bilančna vsota banke se je lani povečala za nekaj več kot odstotek in konec lanskega leta dosegla 8,81 milijarde evrov.

Delnice banke sicer od sredine lanskega novembra kotirajo na Ljubljanski borzi, medtem ko v Londonu kotirajo globalna potrdila o lastništvu, ki predstavljajo navadne delnice NLB. Vrednost delnice NLB se je na Ljubljanski borzi glede na ceno 51,5 evra v IPO precej zvišala in je bila danes pri 61,6 evra.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar