FinD - Novice - Srednji sloj se krči, milenijci to občutijo najbolj
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

15.4.2019

Srednji sloj se krči, milenijci to občutijo najbolj

Pariz, 13. aprila (STA) - V javnosti je že dolgo časa uveljavljeno prepričanje, da srednji sloj izginja. Temu vsaj v delu pritrjuje ta teden predstavljeno poročilo OECD na to temo. To kaže, da se z vsako generacijo manjša delež prebivalstva, ki je del srednjega sloja. Na najslabšem je tako generacija milenijcev.

"Danes se zdi, da je srednji sloj vse bolj podoben čolnu v nemirnih vodah," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob predstavitvi poročila v New Yorku z metaforo ponazoril generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria.

Strokovnjaki organizacije, ki jo sestavlja 36 večinoma razvitih držav, med njimi tudi Slovenija, so ugotovili, da se z vsako generacijo manj ljudem uspe prebiti v srednji sloj, ki se ga opredeljuje kot tisti del prebivalstva, ki letno zasluži med 75 in 200 odstotki mediane nacionalnega dohodka. Mediana je tista raven dohodka, pod in nad katero je statistično gledano po 50 odstotkov prebivalstva.

Ker je trend zmanjševanja srednjega sloja z vsako generacijo bolj poudarjen, je tako na najslabšem generacija milenijcev, torej tistih, rojenih med začetkom 80. let prejšnjega stoletja in prehodom v novo tisočletje.

Če je v državah OECD v srednjem sloju pristalo 70 odstotkov t. i. baby boom generacije, rojene v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, je za milenijce ta delež padel na 60 odstotkov.

Močan srednji sloj, ki uživa materialno blaginjo, že dolgo velja kot ključni dejavnik pri ohranjanju uspešnega gospodarstva in medsebojno povezane družbe. Poleg zasebne potrošnje namreč srednji sloj poganja večino naložb v izobraževanje, zdravstvo in stanovanjsko gradnjo. Vplačani davki in prispevki iz prihodkov srednjega sloja veljajo tudi za ključne pri ohranjanju sistemov socialne zaščite v razvitem svetu.

A poročilo OECD ugotavlja, da so prihodki srednjega sloja v zadnjih dveh desetletjih tako absolutno kot primerjalno gledano komajda zrasli, medtem ko so stroški dobrin in storitev, ki so ključni za ohranjanje načina življenja srednjega sloja, narasli hitreje od inflacije. Cene stanovanjskih nepremičnin so se tako npr. zvišale trikrat bolj kot se je zvišala mediana dohodkov gospodinjstev.

Poročilo OECD še ugotavlja, da srednji sloj bolj kot nižjega in višjega pesti prezadolženost, saj kar petina njegovih pripadnikov porabi več kot zasluži in se mora tako za vzdrževanje blaginje zadolževati.

Delovna mesta, ki jih zasedajo pripadniki srednjega sloja, so po ugotovitvah avtorjev tudi bolj izpostavljena avtomatizaciji. Takih je okoli 17 odstotkov delovnih mest, ki prinašajo srednjo raven prihodkov. Med tistimi, ki zagotavljajo visoke prihodke, jih je 10 odstotkov.

OECD je v luči vseh teh ugotovitev vlade članic pozvala k sprejemu ukrepov za podporo srednjemu sloju, še posebej na področju zagotavljanja cenovno dostopnih stanovanjskih nepremičnin, spodbujanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja za lažji spopad s spremembami na trgu dela. V OECD izpostavljajo tudi potrebo po širitvi koncepta kolektivnih pogajanj glede plač in pogojev dela z redno zaposlenih na vse oblike prekarno zaposlenih.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar