FinD - Novice - Svet ECB brez sprememb denarne politike
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.4.2019

Svet ECB brez sprememb denarne politike

Frankfurt, 10. aprila (STA) - Svet Evropske centralne banke (ECB) po marčnem zasedanju, ko je v luči ohlajanja gospodarske rasti napovedal nove operacije dolgoročnega refinanciranja bank, danes skladno s pričakovanji ni potegnil novih potez v denarni politiki evrskega območja. Obrestne mere tako ostajajo rekordno nizke, sprememb ni niti pri drugih instrumentih.

Ključna obrestna mera ostaja na ravni nič odstotkov. Nespremenjeni ostajata tudi obrestni meri za deponiranje presežne likvidnosti bank in za mejno posojanje pri -0,40 odstotka oz. 0,25 odstotka.

Svet ECB je marca podaljšal napovedano trajanje obdobja rekordno nizkih obrestnih mer na "vsaj čez konec leta 2019", potem ko je pred tem govoril o časovnem vidiku "vsaj čez poletje 2019". To dikcijo je ohranil tudi danes. Ob tem vztraja, da bodo obrestne mere tako nizko ostale, dokler se ne zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje letne inflacije na raven srednjeročnega cilja ECB, ki je malenkost pod dvema odstotkoma.

ECB in nacionalne centralne banke v evrskem območju so sicer s tem letom opustile neto nakupe obveznic v okviru programa odkupovanja obveznic, ki ga je svet ECB zagnal marca 2015, da bi povečal razpoložljivo likvidnost v finančnem sistemu in spodbudil inflacijska pričakovanja. Nakupi se po novem izvajajo le s sredstvi od dospelih obveznic in ne več z novim denarjem, to pa pomeni korak v smeri umika iz protikriznega načina delovanja.

Svet ECB je tudi danes ponovil, da namerava še naprej v celoti vnovič investirati glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, in to daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Predsednik ECB Mario Draghi je po seji sveta povedal, da je tovrstna spodbujevalna denarna politika še naprej potrebna za ohranjanje ugodnih pogojev financiranja in podporo krepitvi gospodarskih dejavnosti ter s tem posledično za približevanje inflacije srednjeročnemu cilju ECB. Marca je bila inflacija v evrskem območju 1,4-odstotna.

Draghi je spet izpostavil, da bo svet ECB po potrebi posegel po svoji "škatli z orodjem", v kateri je od zadnje krize precej več instrumentov. Po njegovih besedah je ECB pripravljena po potrebi uporabiti vsa orodja, ki jih ima na voljo.

Svet ECB je na seji marca sicer presenetil analitike z napovedjo, da bodo s septembrom letos evrske centralne banke začele s tretjim nizom ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja bank z ugodnimi posojili (TLTRO III). Ta bo trajal do marca 2021, na voljo pa bodo posojila z dveletno ročnostjo.

S temi novimi operacijami želi osrednji organ denarne politike v območju skupne valute ohraniti ugodne posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva ter gladek prenos denarne politike v gospodarstvo. Ukrep je tako jasno namenjen temu, da bodo banke lažje prišle do finančnih sredstev in denar posojale naprej podjetjem, ne pa jih porabile za nakupe državnih obveznic. Nadaljnje podrobnosti o izvedbi TLTRO III je Draghi napovedal za naslednjo sejo sveta ECB.

Na zadnji seji sveta se je sicer izkazalo, da ima negativna obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank, kar pomeni, da morajo bančne ustanove za kratkoročno deponiranje likvidnosti pri evrskih centralnih bankah plačati, po oceni članov sveta že nekatere negativne učinke za bančni sistem. Draghi je pozneje napovedal, da bi svet ECB na tem področju lahko sprejel kakšne ukrepe.

Danes je te svoje izjave dopolnil s pojasnilom, da v svetu ECB ocenjujejo, ali so ti ukrepi glede na stranske učinke negativne depozitne obrestne mere potrebni. Trenutno je po prepričanju članov sveta zanje še prezgodaj. Nasploh je bila današnja seja sveta po Draghijevih besedah ponoviti pripravljenost na ukrepanje, če bodo razmere to narekovale, in ne sprejemanje novih ukrepov.

Italijan na čelu ECB je poudaril, da so trenutni makroekonomski podatki šibki, še posebej v predelovalnem sektorju. Glavni razlog za to je po njegovih besedah upočasnitev zunanjega povpraševanja, obstajajo pa tudi nekateri specifični negativni dejavniki v določenih državah. Primer so npr. gospodarske težave v Italiji in izzivi, s katerimi se sooča nemški avtomobilski sektor.

Medtem ko domači dejavniki, ki prispevajo k vidni upočasnitvi gospodarske rasti v evrskem območju, v zadnjem času popuščajo, pa "globalni nasprotni vetrovi" ostajajo težava. Kot običajno, je Draghi omenil grožnje s protekcionističnimi ukrepi, geopolitične dejavnike in nekatere šibkosti v razvijajočih se gospodarstvih, zaradi katerih prevladujejo tveganja, ki rast znižujejo. Tokrat je izrecno tudi omenil, da je svet ECB med potencialne grožnje uvrstil žuganje administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami.

Vpliv negativnih dejavnikov bo sicer po oceni sveta ECB daljši od prvotnih pričakovanj, počasnejša dinamika gospodarske rasti pa naj bi se ohranila v nadaljevanju leta. A na malo daljši rok v osrednji denarni ustanovi evrskega območja še vedno pričakujejo počasno umirjanje teh nasprotnih vetrov. Nevarnost recesije v evrskem območju tako po oceni sveta ECB še vedno ostaja nizka.

Svet ECB se je tokrat izjemoma sestal v sredo, saj zdaj njegovi člani potujejo na spomladansko srečanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washington.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar