FinD - Novice - Z več samozavesti in krepitvijo blagovne znamke Slovenija na oddaljene trge
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.4.2019

Z več samozavesti in krepitvijo blagovne znamke Slovenija na oddaljene trge

Brdo pri Kranju, 10. aprila (STA) - Med izzivi za povečanje števila izvoznikov in izvoznih trgov je povečanje prepoznavnosti Slovenije tudi na bolj oddaljenih trgih. Hkrati je pomembno, da so podjetja samozavestna in tudi izkoristijo podporno okolje, so poudarili na okrogli mizi v okviru konference o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju.

Povečevanje števila izvoznikov, še posebej med malimi in srednjimi podjetji, ter krepitev obsega izvoza sta prioriteti slovenskega gospodarstva. A izvoz je treba razpršiti tudi na bolj oddaljene trge, pri čemer pa se izvozniki srečujejo s številnimi izzivi, je bilo slišati na današnjem t. i. vrhu slovenskega izvoznega gospodarstva.

Za slovensko živilsko industrijo je največja težava na oddaljenih tujih trgih prepoznavnost. Španija, Italija, Francija in druge velesile lahko po vsem svetu prodajajo svoje pršute, vina in sire, slovenskim podjetjem pa se zatakne. "Nimamo težav s prepoznavnostjo v okoliških državah in na trgih bivše skupne države, problem pa je, ko gremo malo dlje, prepoznavnost na oddaljenosti nad 500 kilometrov nam pade," je opozoril direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec.

Jernej Tovšak z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je poudaril, da je okrepitev blagovne znamke Slovenija ena od prioritet. Že junija tako ministrstvo pripravlja sedem milijonov evrov vreden razpis za krepitev blagovnih znamk. V okviru razpisa bo država tudi ponujala podjetjem predstavitev izdelkov prek t. i. showroomov. Je pa Tovšak opozoril, da je še posebej na oddaljenih trgih ključno sodelovanje: "Dlje kot smo na tujih trgih, bolj moramo iti skupaj."

Tudi direktor Robotine Devid Palčič je menil, da bi morali v Sloveniji več sodelovati. "Mi smo vsi majhni in če hočemo konkurirati velikim, moramo postati veliki," je poudaril. V tej luči pa je sodelovanje, upoštevaje dejstvo, da čez noč rast pač ni mogoča, ključno.

Prvi mož podjetja TPV Marko Gorjup je pohvalil gospodarsko diplomacijo. "Država vedno bolj pomaga, gospodarska diplomacija nam res stoji ob strani," je dejal. Vodja sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje na zunanjem ministrstvu Iztok Grmek je v tej luči podčrtal pomen širjenja diplomatsko-konzularne mreže Slovenije. "Pomembna pa je tudi kakovost ljudi, ki delajo v gospodarski diplomaciji," je dodal.

Na različne trge svoje dogodke širi javna agencija Spirit Slovenija. Ta bo letos med drugim okrepila celostno podobo za skupne sejemske nastope, in sicer v skladu z sloganom Zelena, kreativna, pametna (Green. Creative. Smart.), je povedala v. d. direktorja Spirita Ajda Cuderman. Na ta način "bomo ustrezno umestili Slovenijo, naše gospodarstvo in podjetja na zemljevidu potencialnih tujih kupcev, poslovnih partnerjev in investitorjev", je bila prepričana.

Vloga države je odpiranje vrat, pa tudi ustvarjanje ustreznega poslovnega okolja, so menili govorci. Predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel je tako dejal, da bi morala država predvsem zagotavljati stabilnost, da bodo lahko podjetja konkurirala na tujih trgih. "Tržišče dejansko ni enostavno," je poudaril.

Palčič se je strinjal, da davčne olajšave za raziskave in razvoj niso ključne pri rasti slovenskega izvoza. "Davčne olajšave niso problem. Izzivi so, kako se pomakniti višje v verigi dodane vrednosti, izzivi brandinga, torej kako biti prepoznan, in izzivi povečanja količine izvoza," je menil.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc pa je opozorila, da se zgolj na ravni države z internacionalizacijo ukvarja okoli 30 različnih enot, z gospodarskimi zbornicami, klubi in drugimi zasebnimi akterji pa številka doseže 100. Pri tem pa niso vsi dobro povezani med seboj. Dobro bi bilo zato zagotoviti jasne informacije o storitvah, ki jih ponujajo posamični akterji, da bi podjetja vedela, na koga naj se obrnejo glede na svoj problem.

Glede morebitnega financiranja nastopa na tujem trgu prek posebnega sklada je Palčič ocenil, da je bolj kot neposredno financiranje - "denar sam se hitro porabi, treba ga je sistemsko vlagati" - pomembno denar nameniti za omogočanje predstavitve ali organizacijo točk, kjer lahko podjetja sprejemajo partnerje.

Med razlogi, da se več podjetij ne odloči za izvoz, je Cudermanova izpostavila "našo grozno sramežljivost". "Pri nas je na žalost tako, da je večino ljudi sram vprašati za pomoč," je dejala. Da imajo nekateri podjetniki premalo poguma, se je strinjal Gorjup. "Biti moramo malo bolj samozavesti. Ne da sanjamo, ampak da imamo samozaupanje," je dodal.

Glede tega je Simon Pöpperl iz Slovensko-nemške gospodarske zbornice dejal, da je normalno, da podjetje na novem trgu ne more vedeti vsega, zato je pomembna vloga svetovalcev. Pri nemških podjetjih je ključno, da uporabljajo svetovalce in sledijo strateškemu načrtu izvoza, je poudaril.

Nacionalno konferenco o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju skupaj pripravljajo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za zunanje zadeve, javna agencija Spirit Slovenija ter Gospodarska zbornica Slovenije. Osrednjega letnega dogodka slovenskega izvoznega gospodarstva se udeležuje več 400 gospodarstvenikov, predstavnikov države, poslovnih klubov in zbornic.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar