FinD - Novice - Slovenski žičničarji letos s (pre)visokimi stroški
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

9.4.2019

Slovenski žičničarji letos s (pre)visokimi stroški

Ljubljana, 09. aprila (STA) - Pravkar iztekajoča smučarska sezona je bila za slovenske smučarske centre ena slabših doslej z izjemo tiste iz leta 2014, ki jo je zaznamoval žled, je za STA povedala vodja združenja žičničarjev Manuela Božič Badalič. Kot je dejala, je razlog predvsem v prekratki in pretopli zimi, ki jim je povzročila visoke stroške zaradi umetnega zasneževanja.

Kot je povedala Božič Badaličeva, direktorica smučarskega centra Cerkno, ki je vodenje združenja prevzela v začetku leta, bi lahko minulo zimo z naravnim snegom obratovali zelo malo. "Če ne bi naredili umetnega snega, bi pri nas v Cerknem letos lahko z naravnim snegom imeli le dva smučarska dneva," je dejala.

Ob vsem prizadevanju, da bi kljub neugodnemu vremenu zagotovili smuko, pa za nameček letos ni bilo niti pravega obiska, nad čimer se po njenem pritožuje večina smučišč. December je bil dokaj dobro obiskan, čeprav malenkost manj kot leto prej, januar je bil nekaj boljši od prejšnje sezone, medtem ko so od sredine februarja praktično povsod beležili vsaj 80 odstotkov dni, ko so bile temperature nad deset stopinj.

"Če v dolini ni snega in če Slovencem sneg ne pade na glavo, potem ne vedo, da je zima. Smučišča so obratovala, a pravega obiska ni bilo več," je povedala Božič Badaličeva.

Slovenski žičničarji so se sicer prejšnji teden ob zaključku zimske sezone že zbrali na Krvavcu, kjer so opravili sestanek upravnega odbora in skupščino. Kot so tam ugotavljali, so skoraj vsi zabeležili padec števila smučarjev, ki je znašal od 2,5 odstotka pa vse do 15 odstotkov v primerjavi z lansko sezono.

To po oceni Božič Badaličeve kaže, da Slovenci očitno vse manj smučajo, kar dokazuje tudi statistika, ki je prej ni bilo, in sicer da se število gostov vse bolj obrača v prid tujih. Pretekla leta je bila smučarija izrazito v domeni domačih gostov, zdaj pa beležijo veliko Hrvatov, Madžarov, tudi Slovakov in nekaj Italijanov.

"Še vedno mislim, da slovenska smučišča ponujajo kakovostno pripravljene proge in varnost, gostinske usluge so konkurenčne, hotelska ponudba dovolj kakovostna, cena smučarske karte pa precej nižja kot v tujini. Nimamo in seveda nikoli pa ne bomo imeli takšnega obsega smučarskih prog, ker za to nimamo na voljo tolikšnega terena," je dejala.

Prizadevanja žičničarjev gredo zato še naprej v smer, da bi država, tako kot v ostalih članicah EU subvencionirala obratovanje ali pa vzdrževanje žičniških naprav. Te so namreč zelo drage, od leta 2010 pa praktično noben center ni zgradil nobene nove sedežnice, ki stane vsaj med štiri in sedem milijonov evrov, česar pa sam ne zmore nihče.

Ob tem je spomnila, da so praktično vsa večja smučišča v zadnjih letih zamenjala lastnike, nekateri pa na njih še čakajo, zato so bila v tem času praktično odvisna od prihodkov, ki so jih ustvarila sama.

Upravljavci smučišč vseeno upajo, da leta ne bodo končali v rdečih številkah, saj skušajo po njenih besedah vsi prihodke povečevati na druge načine, predvsem z gostinskimi in hotelskimi storitvami ter drugo dodatno ponudbo.

Čeprav po nekaterih podatkih smuča okoli 15 odstotkov slovenske populacije, se trendi zadnja leta obračajo v škodo smučarskega športa, saj se vse več ljudi tudi zimo odloča preživeti v toplih krajih. Razloge za to, da smuča vse manj Slovencev, Božič Badaličeva vidi tudi v tem, da smučanje ni več del obveznega šolskega programa.

Kritična je tudi do odnosa Slovenske turistične organizacije do gorskih centrov, ki bi jih morala po njenem bolj promovirati v tujini, pa tudi do dejstva, da v nekaj evropskih državah ni težav pri sofinanciranju dejavnosti žičničarjev, pri nas pa odgovorni zgolj iščejo razloge, kako se to ne da narediti.

Nekoliko se jim država letos in naslednje leto približuje z okoli 740.000 evri, ki naj bi jih razdelili med vsa delujoča mala in velika smučišča. To je še vedno bolje kot nič, ne pomeni pa to sistemskega denarja, s katerim bi se njihova dejavnost lahko ohranjala, še pravi vodja žičničarjev.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar