FinD - Novice - Tudi primarni pediatri z opozorili o preobremenjenosti
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

9.4.2019

Tudi primarni pediatri z opozorili o preobremenjenosti

Ljubljana, 08. aprila (STA) - Po vse glasnejših opozorilih družinskih zdravnikov so na težave pri svojem delu opozorili tudi primarni pediatri. Kot so za STA pojasnili v sekciji za primarno pediatrijo, se tudi oni srečujejo z administrativnimi obremenitvami in neugodno starostno strukturo primarnih pediatrov ter nesorazmerno razporejenostjo pediatričnih programov po državi.

Konec minulega tedna so primarni pediatri na predsednika vlade Marjana Šarca in ministra za zdravje Aleša Šabedra naslovili odprto pismo, v katerem so opozorili na vse slabše razmere na področju primarne pediatrije. Ob tem so pozvali k reševanju celotne primarne ravni zdravstva.

Predsednica sekcije za primarno pediatrijo pri združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva Katja Dejak Gornik je v pogovoru za STA opozorila na nesorazmerno razporejenost pediatričnih programov po Sloveniji, kar pomeni, da pediatri ponekod skrbijo tudi za dvakrat več otrok kot v manj obremenjenih regijah.

Po njenih besedah so najbolj prizadeta ruralna območja, kamor so se zaradi nižjih stroškov bivanja preselile mlade družine, temu pa ni sledilo načrtovanje zdravstvene službe z ustreznimi ukrepi. Med najbolj obremenjenimi je izpostavila Ravne na Koroškem, Šmarje pri Jelšah, Tržič in Ajdovščino.

Nič kaj vzpodbudna ni niti starostna struktura pediatrov, saj jih 116 starejših od 65 let. "Kmalu bomo ostali brez pediatrov," je opozorila Dejak Gornikova in opomnila tudi na vrzel pri specializacijah v zadnjih letih.

Želijo si spremembo poteka specializacije, tako da bi specializanti ves čas ohranjali stik s primarnim nivojem. Sistem specializacije je sedaj namreč organiziran tako, da večina specializantov najprej kroži na primariju, nato pa na višjih nivojih, kjer se po izkušnjah Dejak Gornikove običajno tudi ustalijo in ostanejo. Ocenila je, da mlade od primarnega nivoja odvrne tudi način dela, ki ga spoznajo na kroženju.

Prepričana je, da bi mlade za izbiro specializacije iz pediatrije lahko motivirali tudi z možnostjo raziskovanja na primariju, kar pa zaradi trenutnih obremenitev ni mogoče. "Če bi videli izzive, bi bilo veliko bolj zanimivo za mlade," je ocenila.

Primarni pediatri za zdaj niso sledili nekaterim kolegom družinskim zdravnikom, ki so napovedali kolektivne odpovedi, a tudi to ni izključeno. "Mi si tega ne želimo, to ni naš cilj," je ob tem poudarila Dejak Gornikova.

Pediatrinja in specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine Tina Bregant je za STA poudarila, da težav v pediatriji in družinski medicini nima smisla reševati ločeno. Otroci namreč odrastejo in se preselijo iz ambulant pediatra k družinskim zdravnikom. Opomnila je, da je iniciativa Mladi zdravniki Slovenije že dlje časa opozarjala, da bo prišlo do takih razmer. "Gre za slabo vodenje, načrtovanje, organizacijo," je ocenila. Že pred leti bi morala biti oblikovana primarna mreža z razporeditvijo pediatrov in pri njih opredeljenih bolnikov ter uvedeni kakovostni in strokovni standardi in normativi.

Ob tem je bila kritična do politike Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki po njenih besedah zdravnikom na primarni ravni jemlje avtonomijo in kredibilnost. Ostra je bila tudi zdravstvene zakonodaje: zakona o zdravilih in zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejete v prejšnjem mandatu.

Prepričana je, da bi lahko nekaj ukrepov za umiritev stanja uresničili hitro. Med takimi so sprememba splošnega dogovora za letošnje leto glede opredeljevanja novih bolnikov in sprejem ustreznega aneksa, prenos birokratskih obremenitev z zdravnikov na administratorje, prenos določenih kompetenc na medicinsko sestro. Nekoliko bolj zamudna, a še vedno dokaj hitra bi lahko bila tudi sprememba zakonodaje, ki mladim zdravnikom tri leta po specializaciji ne dopušča samostojnega opravljanja dela.

Da neopredeljeni bolniki ne bi ostali brez zdravnika, pa predlaga vpeljavo triažnega - dežurnega zdravnika za neurgentne primere v zavodu, ki bi skrbel za njih. "Bolniki ne smejo ostati brez zdravstvene oskrbe. Ni pa rešitev, da bo na papirju vse dostopno, v realnosti pa ne. Zato je treba najti rešitev," je dejala.

"Zdravnik je poklicanost. Nihče od nas ne nažene bolnika ali ne pomaga v stiski in ne verjamem, da bo kdo že opredeljene bolnike kar odklonil. Ni pa prav, če se naš etični pogon izkorišča nam v škodo," je opomnila Bregantova in dodala, da se na nujno reformo zdravstva čaka že nespodobno dolgo.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar