FinD - Novice - Težava energetske revščine se v Sloveniji povečuje
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.4.2019

Težava energetske revščine se v Sloveniji povečuje

Ljubljana, 08. aprila (STA) - V Sloveniji se energetska revščina poglablja, saj najrevnejši del prebivalstva vse večji del razpoložljivih sredstev porabi za energijo v stanovanjih. Subvencije in svetovanje prejemnikom denarne socialne pomoči nudi Eko sklad, a je prijav le malo, tako zaradi neosveščenosti kot zaradi problema dostopa do te specifične skupine prebivalstva.

Gospodinjstva z najnižjimi dohodki namenijo velik del razpoložljivih sredstev za energijo v stanovanju - nadpovprečno velikega v primerjavi z drugimi članicami EU, je na posvetu o energetski revščini in kakovosti zraka danes v Ljubljani poudaril Tomislav Tkalec iz Focus društva za sonaraven razvoj, ki je dogodek pripravilo.

Izdatki najrevnejšega dela prebivalstva se ob tem glede na prihodke v zadnjih letih povečujejo, medtem ko pri preostalih delih prebivalstva ostajajo skoraj nespremenjeni, kažejo podatki. Gospodinjstva iz najnižjega kvintila po prihodkih so tako leta 2002 za energijo v stanovanju namenila 13,1 odstotka razpoložljivega prihodka, leta 2015 pa 17,7 odstotka. Pri najvišjem kvintilu je v enakem obdobju ta delež upadel s 4,4 na štiri odstotke.

Za energetsko revno sicer velja tisto gospodinjstvo, ki težko ali ne more pokriti svojih energetskih potreb. Ob ogrevanju v mrzlem času je potrebno upoštevati tudi hlajenje v vročih dneh, ki jih je v zadnjem času vse več.

Katarina Trstenjak s centra za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan je postregla s podatkom, da si leta 2015 5,6 odstotka gospodinjstev v Sloveniji ni moglo zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja. 27 odstotkov prebivalcev je živelo v stanovanju, v katerem denimo pušča streha, so vlažne stene ali trhla tla. Energetska revščina je neposredno povezana s socialno izključenostjo ter slabim zdravjem.

Evropski energetski sveženj predvideva, da bodo morale države vzpostaviti ukrepe za naslavljanje energetske revščine in prek indikatorjev spremljati njihovo izvajanje. V Sloveniji bo to predvidoma del nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, zato je Tkalec navzoče pozval, naj svoje predloge na temo naslavljanja energetske revščine naslovijo na ministrstvo za infrastrukturo. Načrt naj bi bil sprejet do konca leta.

Problem energetske revščine naslavlja Eko sklad. Ta med drugim nudi 100-odstotno subvencijo socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območjih občin, ki imajo največje težave s trdimi delci PM10 v zraku.

Prav tako sklad nudi 100-odstotno subvencijo za etažni delež v okviru nakupa nove kurilne naprave na lesno biomaso, toplotne črpalke, plinskega kotla ali toplotne postaje v skupnih kurilnicah blokov. Namenjene so lastnikom ali solastnikom stanovanj v bloku, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Enako lahko subvencijo ti upravičenci prejmejo v okviru prenove bloka, ki denimo vključuje menjavo fasade ali strehe.

V okviru projekta Zero Eko sklad prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka nudi tudi brezplačen obisk energetskega svetovalca. Ta prinese tudi brezplačen komplet naprav za zmanjšanje porabe energije in vode, z uporabo katerih lahko gospodinjstvo mesečni račun za to porabo zmanjša za do 10 evrov.

Kot je poudarila Katarina Kafadar iz Eko sklada, je sredstev dovolj za vse naštete ukrepe, a se pojavlja težava pri razdeljevanju. Na eni strani je tu neosveščenost, na drugi pa problem dostopa do upravičencev - najrevnejši se tako včasih ne želijo izpostavljati pred sosedi, ne zaupajo v svojo zmožnost izpolnjevanja vlog ali pa enostavno ne zaupajo državi, včasih jih skrbi, da bo ta zasegla njihovo nepremičnino.

Tako so 100-odstotno subvencijo za menjave kurilnih naprav v blokih podelili le osmim občanom, šlo je za slabih 27.500 evrov. Za subvencijo za menjavo kurilnih naprav v hišah so prejeli 25 vlog, za 16 pozitivno rešenih vlog so namenili dobrih 70.000 evrov.

Podobno je naslavljanje upravičencev tudi problematični del projekta Zero, je dejala Irena Bolje Karlovšek z Eko sklada. Upravičenci se morajo prijaviti prek centra za socialno delo, ki lahko edini potrdi, da gre za prejemnika denarne pomoči ali varstvenega dodatka. Tu pa je videti velike razlike med angažmajem centrov, je opozorila govornica.

Medtem ko si Eko sklad želi izvesti 300 tovrstnih svetovalnih obiskov letno, jih je lani le 230, potem ko je prejel 243 prijavnic - upravičencev je sicer 70.000, je opozorila Karlovškova. Želijo si tako več sodelovanja centrov za socialno delo, do najrevnejših pa skušajo dostopati tudi prek drugih akterjev, kot so denimo Karitas in Rdeči križ ter upravniki večstanovanjskih stavb.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar