FinD - Novice - Povečan nadzor zajezil rast obravnavanih primerov kršitev pravic delavcev
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.4.2019

Povečan nadzor zajezil rast obravnavanih primerov kršitev pravic delavcev

Ljubljana, 06. aprila (STA) - Po koncu finančne krize so organi pregona v Sloveniji beležili skokovite rasti primerov kršitev pravic delavcev. Da bi to zajezili, so okrepili nadzor, ki je po njihovem mnenju obrodil sadove. V zadnjih letih je namreč število zaznanih in obravnavanih primerov, ki so najpogostejši v gradbeništvu in gostinstvu, upadlo.

Delavci, ki menijo, da jim delodajalec krši pravice, imajo več možnosti ukrepanja, v skrajnem primeru pa se obrnejo tudi na policijo in tožilstvo, ki lahko delodajalce preganjata po členu kazenskega zakonika, ki definira kršitev pravic delavcev. Najvišja zagrožena kazen za storilce, ki jim je tako kaznivo dejanje dokazano, je tri leta zapora.

Kot navajajo v Delavski svetovalnici, je to priporočljivo še zlasti v primerih, ko je delavec uspel s tožbo na delovnem sodišču in je bilo razsojeno njemu v prid, dolga pa ne more izterjati, ker je podjetje delodajalca medtem prenehalo delovati ali pa ima blokirane poslovne račune. "V takih primerih priporočamo, da delavec na tožilstvu poda kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo podjetja (to je osebo, ki je bila v času kršitev odgovorna oseba podjetja) in pri tem uveljavi tudi premoženjsko pravni zahtevek v znesku dolga," so zapisali. Delavec lahko kazensko ovadbo poda na tožilstvu ali na policiji.

Policisti najpogosteje nad kršitve pri neplačilih prispevkov

Najpogostejša kršitev, ki jo policija zaznava v okviru kaznivega dejanja kršitve pravic delavcev, je neplačilo prispevkov, pripadajočih izplačanim plačam, so za STA pojasnili na Generalni policijski upravi. Število obravnavanih kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev je sicer od leta 2008 dalje naraščalo, še posebej v letu 2014, ko je policija obravnavala 5759 kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev po 196. členu kazenskega zakonika. Še leta 2008 so policisti obravnavali 104 take primere, lani jih je bilo 1517.

"Glede na to, da je po letu 2014 število obravnavanih tovrstnih kaznivih dejanj začelo upadati, ni mogoče realno primerjati podatkov iz leta 2008 in 2018, ampak je treba upoštevati vmesna nihanja, ki so povezana tudi s stanjem v gospodarstvu, z učinkom delovanja nadzornih institucij in s spremembami področne zakonodaje," so pojasnili na policiji.

Dosledna obravnava, čeprav ne gre za težje oblike gospodarske kriminalitete

Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost sicer ne sodijo med težje oblike gospodarske kriminalitete v smislu preiskovanja tovrstnih kaznivih dejanj in povzročene škode, vsekakor pa sodijo med tista kazniva dejanja, ki prebivalcem kršijo njihove ustavno zagotovljene pravice do varstva dela in do socialne varnosti. "Dosledna obravnava tovrstnih kaznivih dejanj in njihovo sankcioniranje je eden pomembnejših vidikov reševanja delovne in socialne problematike v državi," so navedli na policiji.

Policija kot organ odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj temu področju namenja velik poudarek pri obravnavi, pri tem pa dobro sodeluje tudi z drugimi pristojnimi nadzornimi institucijami in državnim tožilstvom. "Tovrstna kazniva dejanja se najpogosteje pojavljajo v gradbeništvu, gostinstvu, avtoprevozništvu in trgovini, zaznana pa so tudi v drugih storitvenih dejavnostih," so dodali.

V zadnjih letih aktivnejše in učinkovitejše ukrepanje državnih organov

Tudi tožilstvo je med letoma 2009 in 2016 zaznalo strmo rast števila prejetih ovadb za kazniva dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev, nato pa se je trend ustavil, saj so v letih 2017 in 2018 zaznali padec. "Razloge za to je težko pojasniti, gotovo pa je k temu prispevalo tudi aktivnejše in učinkovitejše ukrepanje s strani različnih državnih organov; torej tožilstva, policije, inšpekcije za delo in finančne uprave," je za STA dejala višja državna tožilka Diana Šeruga Sagadin, ki vodi delovno skupino tožilcev, specializiranih za kazniva dejanja zoper delovno razmerje.

Ker so na tožilstvu pred leti zaznali velik porast takšnih dejanj, so to področje umestili med prednostne naloge, ki jih imajo državni tožilci. Maja 2012 so na vrhovnem tožilstvu v ta namen ustanovili tudi posebno delovno skupino, da bi vzpostavili medsebojno sodelovanje in poenotenje obravnave tega področja na državni ravni. "Nenazadnje so nekateri člani te delovne skupine bili kot predavatelji že večkrat vključeni v izobraževanja, organizirana za policijo, pa tudi za Furs in Inšpekcijo za delo, s ciljem prenosa znanja glede obravnavanja teh kaznivih dejanj v predkazenskem postopku s strani različnih državnih institucij," je pojasnila.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar