FinD - Novice - Slovenija lani z 0,7 odstotka BDP presežka v javnih financah
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

29.3.2019

Slovenija lani z 0,7 odstotka BDP presežka v javnih financah

Ljubljana, 29. marca (STA) - Slovenija je v letu 2018 ustvarila najvišji presežek doslej. Znašal je 303 milijone evrov oz. 0,7 odstotka BDP, potem ko je bil v letu 2017 saldo države praktično izravnan. Po drugi strani se je dolg države, izraženo v BDP, zmanjšal.

Potem ko je Slovenija v letu 2017 ustvarila minimalnih pet milijonov evrov oz. 0,01 odstotka BDP presežka, ga je tako lani občutno povečala. "Tako visok presežek smo izmerili prvič, odkar spremljamo podatke, torej od leta 1995," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Nina Stražišar z državnega statističnega urada.

Rast izdatkov države se je lani sicer okrepila, vendar je bila še vedno nižja od rasti prihodkov. Medtem ko so se izdatki v primerjavi z letom 2017 povečali za 4,7 odstotka (leta 2017 za 1,5 odstotka), so se prihodki za 6,3 odstotka. Rast prihodkov je odraz dobrega stanja slovenskega gospodarstva.

Zaradi ugodnih razmer na trgu dela in gospodarske rasti je država lani samo od davkov pobrala 649 milijonov evrov več kot predlani. Rast prihodkov od DDV je bila 8,1-odstotna, rast prihodkov od davkov od dohodkov in premoženja pa 10,2-odstotna.

Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so se povečali za sedem odstotkov. Zaradi dobrega poslovanja podjetij, v katerih ima država lastniške deleže, so se za skoraj 21 odstotkov povečali tudi nedavčni prihodki iz udeležbe pri dobičku.

Trošenje države se je v letu 2018 še okrepilo, k čemur po besedah Stražišarjeve še vedno največ prispevajo izdatki izdatki za socialna nadomestila in podpore (za 3,5 odstotka) ter za zaposlene (za 4,4 odstotka).

Za sedem odstotkov se je okrepila rast izdatkov za vmesno potrošnjo, občutno rast pa so statistiki zaznali pri izdatkih za bruto investicije v osnovna sredstva (za 24,9 odstotka) in subvencije (8,6 odstotka). To posredno kaže tudi na večji zagon pri črpanju evropskih sredstev v drugem polletju, je povedala Stražišarjeva.

Po drugi strani je država lani zmanjšala izdatke za plačilo obresti, namreč za 15 odstotkov. To ji je uspelo na račun refinanciranja zapadlega dolga z novimi obveznicami z nižjimi obrestnimi merami in odkupom dela obveznic v ameriških dolarjih.

Če izdatkov za obresti ne bi upoštevali, bi bila rast izdatkov države lani šestodstotna, presežek pa bi znašal 1,2 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP, so izračunali statistiki.

Država je v letu 2018 najbolje poslovala na centralni ravni, ki je ustvarila presežek prvič doslej, znašal pa je 358 milijonov evrov. Skladi socialne varnosti, ki so imeli presežek že leta 2017, so lansko leto končali z minimalnim presežkom v višini osem milijonov evrov, občine pa so prvič po letu 2014 poslovale s primanjkljajem v skupni višini 63 milijonov evrov.

Za letos na finančnem ministrstvu načrtujejo, da se bo javnofinančni presežek še nekoliko povečal, namreč na 0,8 odstotka BDP.

Dolg države se je lani zmanjšal za 3,9 odstotne točke na 71,1 odstotka BDP. Zmanjšanje je posledica gospodarske rasti, saj se v nominalnem znesku dolg še vedno povečuje. Konec decembra ga je bilo za 32,23 milijarde evrov, kar je 1,2 odstotka več kot leto prej.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar