FinD - Novice - Evrsko območje ni dovolj odporno na morebitno novo krizo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.3.2019

Evrsko območje ni dovolj odporno na morebitno novo krizo

Pariz, 28. marca (STA) - Evrsko območje kljub izboljšavam v zadnjem desetletju ni dovolj odporno, da bi brez posledic prebrodilo morebitno novo gospodarsko krizo, je danes v Parizu povedala generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Zato je članice pozvala k dokončanju bančne unije in vzpostavitvi enotnega kapitalskega trga.

"Območje evra je bolj odporna kot pred desetletjem, ko je udarila globalna finančna kriza. Vendar pa ni dovolj odporno, da bi v primeru nepričakovanih gospodarskih viharjev ostalo brez prask," je na konferenci v organizaciji francoske centralne banke po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Lagardova.

"Bančni sistem je varnejši, a ne dovolj varen. Gospodarska blaginja je v celoti gledano večja, a koristi gospodarske rasti niso dovolj enakomerno porazdeljene," je dejala prva dama IMF.

Njeno opozorilo prihaja v luči vse več znakov ohlajanja rasti BDP v evrskem območju, tako na podlagi konkretnih makroekonomskih podatkov kot izsledkov raziskav v gospodarstvu. Italija je tako pristala v recesiji, nemška gospodarska rast se je občutno ohladila, vse več izzivov je tudi v Franciji in drugod.

Po podatkih tržnoraziskovalne družbe Markit je predelovalni sektor v območju skupne valute marca v luči tveganj, povezanih z morebitnim nenadzorovanim izstopanjem Združenega kraljestva iz EU in trgovinskimi napetostmi po svetu, zabeležil največji negativni obrat v šestih letih.

Zadnja kriza, ki je prizadela evrsko območje, najprej v obliki finančne in gospodarske krize, nato pa še skozi dolžniško krizo v nekaterih članicah, je po besedah Lagardove pustila "boleče brazgotine na veliko gospodinjstvih in podjetjih in zasejala seme gospodarskih razlik med posameznimi članicami in znotraj njih".

Po prepričanju generalne direktorice IMF je zdaj čas za nov močan "sunek" ukrepanja. Odločevalce v območju skupne valute je pozvala, "naj pokažejo novo odločenost in dokončajo bančno unijo ter unijo kapitalskih trgov, tako da bo lahko območje želo sadove tega danes in v prihodnje".

Evrsko območje je sicer nedavno doseglo dogovor o reformi evropskega reševalnega sklada ESM, ki bo med drugim po novem zagotavljal tudi finančni varnostni mehanizem za enotni sklad za reševanje bank, a veliko težja naloga bo vzpostavitev tretjega stebra bančne unije, skupnega sistema jamstev za bančne vloge. Dogovora o tem zaradi močnih pomislekov nekaterih članic na čelu z Nemčijo kljub številnim poskusom še vedno ni.

"Potrebujemo evropski bančni sistem, ki se v nevihti lahko upogne, ne da bi se zlomil. Potrebujemo bančni sistem, ki bo diverzificiral tveganja po ekosistemu in zagotavljal vodo za rast," je z vremensko-kmetijsko metaforo ponazorila Lagardova.

Enotni sistem jamstev za bančne vloge, ki bi ga financirale banke, bi po njenih besedah pomenil "življenjsko pomembno senco", ko bi postalo prevroče, enotni kapitalski trg pa bi služil kot "rezervna pnevmatika" za gospodarstvo evrskega območja, ki se še vedno večinsko financira z bančnimi posojili.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar