FinD - Novice - Na konferenci o ukrepih za večjo zaposlenost starejših od 55 let
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

27.3.2019

Na konferenci o ukrepih za večjo zaposlenost starejših od 55 let

Ljubljana, 27. marca (STA) - Stopnja zaposlenosti med starejšimi v Sloveniji v zadnjih letih raste, a je še vedno med najnižjimi v Evropi. Kako bi zaposlene spodbudili, da bi dlje časa ostali v delovnem procesu in se ne bi prezgodaj odločali za upokojitev, so predstavniki gospodarstva danes z gosti iz politike razpravljali na konferenci z naslovom 55 plus.

"Če hočemo zmanjšati razvojni zaostanek, so kadri osnovno," je odločitev za organizacijo prve nacionalne konference o ukrepih za povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših pojasnil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GSZ) Boštjan Gorjup.

V zadnjih letih se je sicer delež delovne aktivnosti starejših od 55 let že zvišal, kar po njegovih besedah vliva zaupanje, da je za delodajalce smiselno še naprej vlagati v zaposlene v tej starostni skupini. "V podjetjih moramo znati pristopiti do ljudi, ki so tam že 20, 25 let, da bodo motivirani delati dlje," je pozval navzoče.

V Sloveniji je po podatkih analitikov pri GZS v starostni skupini 55 do 64 let delovno aktivnih 47 odstotkov ljudi, medtem ko je v EU ta delež pri 59 odstotkih. "Če se bomo zgodaj upokojevali, pozno prihajali na trg dela in imeli izredno obremenjeno aktivno populacijo, se ne bomo mogli primerjati s skandinavskimi državami, ki so nam za vzgled glede kakovosti življenja," je menila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.

Med starejšimi od 55 let, ki niso več delovno aktivni, so večinoma upokojenci. "Če je nekdo že upokojen, je zelo majhna verjetnost, da se bo znova zaposlil," je sklepal vodja analitske službe pri GZS Bojan Ivanc in menil, da se je zato treba osredotočiti na tiste, ki so že zaposleni, da se pri 55. letih ne bodo upokojili. Če je v EU povprečje 59 odstotkov, to za Slovenijo pomeni potencial okoli 47.000 več zaposlenih, je izračunal.

Ivanc je predstavil tudi svoje predloge, kako priti do večje delovne aktivnosti starejših od 55 let. Poznejše upokojevanje bi lahko med drugim dosegli s sistemom bonusov in malusov, davčno ugodnejšo obravnavo v primeru dvojnega statusa upokojencev, krajšim delovnim časom in tudi sistemsko ureditvijo dolgotrajne oskrbe. Ženske se namreč upokojijo prej tudi zato, ker morajo skrbeti za starejšega svojca, je pojasnil.

Največ zaposlenih zapušča trg dela med 58. in 60. letom starosti, je povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Na ministrstvu že zdaj z različnimi ukrepi pristopajo k povečanju zaposlovanja starejših in podaljševanju njihove delovne aktivnosti, med katerimi je naštela skrb za zdravo okolje, vseživljenjsko učenje in zdrav odnos do sprememb, pripravili pa so tudi spremembe zakonodaje. Med njimi je izpostavila izboljšanje dvojnega statusa upokojencev in zvišanje odmernega odstotka za pokojnine.

Podaljševanje delovne aktivnosti je pomembno tudi zato, ker imajo v marsikaterem podjetju težave pri iskanju ustreznih kadrov. "Kadrovski bazen je v Sloveniji skoraj izpraznjen, k reševanju problematike pa lahko pripomore tudi zaposlovanje starejših od 55 let," je menil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

V tej luči je pozdravil tudi izboljšanje dvojnega statusa upokojencev, seveda za tiste, ki so sposobni delati dlje. "Opozorim pa tudi, da generacija 55 plus premore izjemne izkušnje in znanje. To je kapital, ki ga moramo izkoristiti," je pozval minister.

Navzoči na konferenci so na problematiko prezgodnjega upokojevanja pogledali tudi s stališča zagotavljanja vzdržnega pokojninskega sistema. Samo 29 odstotkov upokojencev ima 40 delovne dobe, 71 odstotkov jih torej ni 40 let vplačevalo v pokojninsko blagajno, je navedla Šmučeva in menila, da se je treba vprašati tudi o definiciji medgeneracijske solidarnosti. Če je ta pred leti temeljila na razmerju 1:3 in bo prišla na 1:1, ne moremo celotne skrbi za pokojnine prepustiti generaciji, ki dela. "Potrebne so druge rešitve," je pozvala.

Še bolj natančen je bil generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež. Od vseh starostnih upokojencev jih je 40 let delalo 115.000 oz. 30,7 odstotka, je povedal, a dodal, da so se pred leti ženske upokojevale s 35 leti delovne dobe.

Predsednica za kadre pri GZS Sonja Špoljarič pa je opozorila, da so starejši zaposleni za delodajalce dražji kot mlajša generacija, med drugim zaradi dodatka za delovno dobo, varstva pred odpovedjo, daljšega dopusta. Na daljše ostajanje v delovni aktivnosti prav tako nestimulativno vpliva možnost prejemanja nadomestila za pomoč brezposelnim kar 25 mesecev, preden izpolnijo pogoje za upokojitev, je dodala. Papež pa je o prehodu v brezposelnost dve leti pred upokojitvijo navzoče opozoril: "Tudi delodajalci pri tem sodelujete."

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar