FinD - Novice - Enotni ureditvi področja poslovne skrivnosti se obeta podpora
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

26.3.2019

Enotni ureditvi področja poslovne skrivnosti se obeta podpora

Ljubljana, 26. marca (STA) - Predlogu zakona o poslovni skrivnosti, ki prek prenosa direktive EU iz leta 2016 v slovenski pravni red na enem mestu ureja področje poslovne skrivnosti in njene zaščite, se v DZ obeta podpora. Največje pomisleke imajo v Levici, kjer predlagajo nekatera dopolnila. Je bila pa v postopku v predlog zakona vnesena izjema za parlamentarne preiskave.

Kot je poslancem povedala državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar, se s predlogom zakona v slovenski pravni red prenaša direktiva EU, katere namen je, da se poenoti pomen poslovnih skrivnosti na notranjem trgu EU ter zagotovi zadostna in skladna raven sodne zaščite v primeru njene protipravne pridobitve, uporabe in razkritja.

Predlog zakona je usmerjen tako v uskladitev slovenskega pravnega reda z direktivo kot v poenoteno ureditev področja poslovnih skrivnosti, ki je danes urejeno v več zakonih, ter s tem povečanje preglednosti, predvidljivosti in ravni zaščite poslovnih skrivnosti. S tem naj bi bolje zaščitili znanje, izkušnje in poslovne informacije podjetij ter povečali njihovo učinkovitost in konkurenčnost.

Zakonski predlog določa popolnoma nov pojem poslovne skrivnosti, ki zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane in lahko dosegljive, imajo določeno tržno vrednost in za katere je imetnik poslovne skrivnosti zadostno ukrepal, da jo je ohranil kot poslovno skrivnost. Zaradi jasnejšega razlikovanja zakonski predlog loči med zakonito in protipravno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti.

Z namenom zaščite poslovne skrivnosti je del zakonskega predloga namenjen ureditvi sodnega varstva s tem, da se določajo tožbeni zahtevki, ki jih lahko imetnik poslovnih skrivnosti vloži zoper kršilca, in pravica do povrnitve škode, opredeljuje začasna odredba za takojšnjo prenehanje kršitev, definirajo pravila, s katerimi bo zagotovljeno varstvo zaupnosti poslovne skrivnosti med sodnim postopkom in po njem ter določajo primeri, ko se zaradi zaščite drugega upravičenega interesa pravno varstvo imetniku poslovnih skrivnosti odreka. S temi izjemami se ureja tudi aktivnosti t. i. žvižgačev, ki razkrijejo sporna ravnanja podjetij ali drugih organizacij.

Predlogu zakona se v DZ obeta široka podpora.

V SD po besedah Soniboja Knežaka opozarjajo, da je rok prenos direktive potekel že v 2018, zato ga je treba sprejeti čim prej. Pomembno se jim zdi, da je bilo v postopku na matičnem odboru vključeno tudi določilo, ki parlamentarni preiskovalni komisiji omogoča dostop do tovrstnih podatkov za namene njene preiskave.

Pri tem se zavedajo, da bo do sprejetja ustreznih sprememb zakona o parlamentarni preiskavi dostop komisij do poslovnih skrivnosti še vedno otežen. Je pa to določilo po Knežakovih besedah pomemben signal vsem, da poslovna skrivnost ne more in ne sme prevladati nad javnim interesom.

V SAB, kjer po besedah Marka Bandellija predlog zakona podpirajo s pričakovanjem, da bo povečal pravno varnost in konkurenčnost podjetij, so zadržani do omenjenega dopolnila. Pridružujejo se namreč strokovnim mnenjem, da bi bilo določilo učinkovito le v primeru, da se vključi v zakon o preiskovalni komisiji.

V SMC po besedah Gregorja Periča v zakonskem predlogu s poenotenjem danes razdrobljene ureditve razdrobljenega vidijo korak k večji preglednosti in boljšemu pravnemu redu, v NSi pa po navedbah Aleksandra Reberška ocenjujejo, da zakonski predlog povečuje predvidljivost, preglednost in zaupanje v pravo ter poenostavlja poslovanje na trgu EU. Oboji pozdravljajo vključitev določil glede parlamentarne preiskave.

V poslanski skupini SDS po navedbah Franca Rosca predlogu zakona ne bodo nasprotovali, v LMŠ pa po besedah Edvarda Pauliča ocenjujejo, da bo celostna ureditev področja prispevala k bolj predvidljivemu poslovnemu okolju, zakonski predlog pa nudi celo obsežnejše pravno varstvo kot sama evropska direktiva.

Predlog bodo podprli tudi v DeSUS in SNS, kjer pa so nekoliko bolj skeptični. Robert Polnar iz DeSUS je tako navedel, da bo izvajanje zakona v praksi najbolj odvisno od gospodarstva. Če bo velik del gospodarstva zainteresiran za varovanje poslovne skrivnosti, bo to urejeno, če pa bo glede tega mlahav, bo ta kljub zakonu ostala slabo zaščitena.

Dušan Šiško iz SNS pa je ugotavljal, da bi vsaka organizacija morala sama poskrbeti za varovanje poslovnih skrivnosti. Po njegovi oceni gre še za eno administrativno obremenitev za gospodarstvo, boji pa se, da bo v slovenskem sodnem sistemu dober namen direktive zvodenel.

V Levici medtem po besedah Franca Trčka ocenjujejo, da predlog prekomerno ščiti ekonomske interese bank, podjetij in drugih imetnikov poslovne skrivnosti, na drugi strani pa ne podaja zadostne zaščite delavcev, aktivistov, novinarjev, državljank in državljanov, ki zavoljo uresničevanja javnega interesa, delavskih pravic, ali pravic do obveščenosti poslovno skrivnost razkrijejo. Neučinkovita se Levici zdi tudi zaščita žvižgačev.

Določitev protipravne pridobitve uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti se jim zdi preširoka, podjetja pa bodo lahko tožila zaposlenega, ki si je prilastil poslovno skrivnost, ne da bi sploh vedel, da gre zanjo, češ da bi to moral vedeti.

Takšnim rešitvam bodo nasprotovali, so pa predlagali dve dopolnili, ki bi te njihove pomisleke odpravili, a se jima ne obeta podpora.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar