FinD - Novice - SDS rožlja s presojo ustavnosti rebalansa
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

25.3.2019

SDS rožlja s presojo ustavnosti rebalansa

Ljubljana, 22. marca (STA) - Sprejeti rebalans letošnjega proračuna je po prepričanju predsednika SDS Janeza Janše evidentno protiustaven, Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju. Janša je tako napovedal, da bodo zahtevali ustavno presojo, premier Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj pa zagotavljata, da so javne finance pod nadzorom.

Kako bodo v SDS sprožili ustavno presojo, Janša v objavi na Twitterju ni navedel. V SDS so sicer v parlamentarni razpravi o rebalansu ves čas opozarjali, da vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta, ki je rebalans zaradi previsoke rasti proračunske porabe negativno ocenil, da je načrtovana poraba previsoka in da v rebalansu poleg tega ni reform.

Postopek za oceno ustavnosti lahko z zahtevo med drugimi začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ, državni svet in vlada. Vendar pa ti do tega niso upravičeni, če so predpise, na katere se zahteva nanaša, sami sprejeli.

Če bi se v SDS odločili za vložitev zahteve tretjine poslancev DZ, bi za prvi primer ustavne presoje proračuna potrebovali še podporo vsaj ene opozicijske stranke, saj imajo 25 poslancev. Rebalansa poleg SDS niso podprli še v NSi, ki ima sedem poslancev, medtem ko so v SNS glasove zanj prispevali.

V NSi so prek Twitterja sporočili, da so že ob sprejemanju rebalansa opozorili na njegovo neustavnost in glasovali proti. O možnih ukrepih za razrešitev te neustavne situacije bodo skupaj s pravnimi strokovnjaki razpravljali v začetku prihodnjega tedna, ko bodo tudi sporočili svoje nadaljnje korake.

SDS ima po besedah premierja Marjana Šarca vso pravico do prizadevanj za vložitev zahteve za presojo ustavnosti rebalansa letošnjega proračuna, vendar pa se mu to zdi popolnoma nesmiselno in spet le ustvarjanje političnega nemira. "Stvari so povsem pod nadzorom," je Janševo napoved po koncu vrha EU v Bruslju komentiral Šarec in zagotovil, da rebalans ne krši ustave.

"Minister Bertoncelj, vlada in jaz ravnamo popolnoma odgovorno," je zagotovil predsednik vlade. "Če imajo nekateri preveč časa, ker niso sestavili vlade, pa naj delajo, kot mislijo, da je prav," je pristavil Šarec.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je v izjavi za medije ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta spomnil, da proračun izkazuje razmeroma visok presežek. "Po dolgih letih, v katerih smo pridelali 24 milijard evrov primanjkljaja, imamo letos proračunski presežek. Po drugi strani aktivno zmanjšujemo javni dolg in smo pri tem celo najuspešnejša država v območju evra," je ponovil.

Dodal je, da ima Slovenija sicer rahel strukturni primanjkljaj, ki ga bo treba s strukturnimi ukrepi v naslednjem triletnem obdobju izboljšati, kar pa vlada tudi namerava. "Če imate presežek, zmanjšujete dolg ter izvajate strukturne ukrepe in reforme, zakaj bi bilo treba biti plat zvona," je vprašal.

Z rebalansom, ki so ga poslanci sprejeli v začetku marca, po vetu državnega sveta pa ta teden vnovič potrdili tudi zakon o njegovem izvrševanju, so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.

Fiskalni svet, ki bdi nad uresničevanjem v ustavi zapisanega fiskalnega pravila, je ob tem opozoril, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani, kar pa je v nasprotju z zakonodajo.

Poraba bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje podrobno formulo za zagotavljanje ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zvišala le za 870 milijonov evrov. Po prepričanju fiskalnega sveta rebalans nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko, zaradi katere bi se lahko ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer stanje javnih financ poslabšalo.

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je sicer v četrtek za oddajo Odmevi na TV Slovenija dejal, da rebalans ni v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu, ni pa mogoče na podlagi enega leta sklepati, ali bo res kršena tudi ustava. Se pa tveganje, da ustavno določilo ne bo izpolnjeno, po njegovih besedah povečuje.

Ustavni pravnik Lojze Ude, ki je sodeloval v strokovni skupini ustavne komisije, ko je v DZ potekal postopek vpisa fiskalnega pravila v ustavo, je za STA podvomil, da bi lahko ustavno sodišče ugotovilo neskladnost z ustavo in v tem primeru rebalansirani proračun celo razveljavilo.

Rebalans po njegovem mnenju ni v nasprotju s fiskalnim pravilom oz. 148. členom ustave, katerega bistvo je, da morajo biti prihodki in izdatki države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Lahko pa se mu očita, da v časih ugodnih gospodarskih razmer država ustvarja manj javnofinančnih rezerv, kot bi lahko, je dejal.

Če pa bi ustavno sodišče ugotovilo, da je rebalansirani proračun neskladen z ustavo, bi bile politične posledice po Udetovem mnenju zelo resne, saj bi to pomenilo, da je vlada kot predlagatelj preko DZ kršila ustavo. A, kot rečeno, je njegova ocena, da je tak scenarij praktično nemogoč.

Drugačnega mnenja kot Ude je pravnik Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete na Novi univerzi. Ta je v četrtek v Odmevih ocenil, da obstajajo trdni in prepričljivi argumenti, da rebalans proračuna, kot je bil sprejet, ni v skladu z ustavo.

Presega namreč dopustno mejo izdatkov sektorja država, kot jo opredeljuje zakon o fiskalnem pravilu, tako da gre v vsakem primeru za nezakonito stanje, ki pa je po njegovem prepričanju hkrati neustavno, saj gre za kršitev fiskalnega pravila. Ob tem gre, tako Avbelj, tudi za kršitev zavez Slovenije na evropski ravni, saj je država pogodbenica medvladnega sporazuma o fiskalnem paktu.

Če bi ustavno sodišče ugotovilo neskladnost, bi moral biti to v vsaki resni državi prvovrstni škandal. Škandal bi bil v urejeni pravni državi že to, da vlada ravna v nasprotju z zakonom, je dodal Avbelj. V primeru ugotovljene neustavnosti bi bila po Avbljevih besedah podana tudi podlaga za ustavno obtožbo, šlo pa bi tudi za prelomno točko, ko bi se pokazala verodostojnost države v odnosu do evropskih partneric.

Ude je medtem spomnil, da je že v času postopka za vpis fiskalnega pravila v ustavo ocenjeval, da je bil razlog za vključitev tega pravila v ustavo predvsem ta, da se odpre možnost za ustavno obtožbo vlade ali pristojnega ministra. Takrat sta bili največji zagovornici vpisa prav SDS in NSi.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar