FinD - Novice - Slovenija za Teš 6 verjetno ne bi več mogla pridobiti mednarodnih finančnih virov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

25.3.2019

Slovenija za Teš 6 verjetno ne bi več mogla pridobiti mednarodnih finančnih virov

Ljubljana, 23. marca (STA) - Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) od nedavnega v energetiki podpira projekte zelene energije, zato Slovenija po besedah Milana M. Cvikla verjetno za projekt Teš 6 ne bi več mogla pridobiti mednarodnih finančnih virov. Tudi v Sloveniji želi banka podpreti prehod v zeleno energijo, paleta projektov pa je, kot je dejal za Večer, pestra.

"Katere konkretne projekte bo banka v Sloveniji sofinancirala, bo odvisno od primera do primera," je v pogovoru za Večer dejal Cvikl, ki od leta 2017 kot član odbora direktorjev nadzira upravo EBRD.

Kot primer je izpostavil projekte v turizmu, "če si nas bodo zasebniki, Slovenski državni holding in drugi solastniki želeli kot sofinancerja naložb". Finančno si želijo podpreti prehod v zeleno gospodarstvo, paleta takšnih projektov pri nas pa je po njegovi oceni pestra. "Ljubljana že postaja zeleno mesto, druga mesta čaka še veliko dela," je ocenil.

V prestolnici je sicer po njegovih besedah potrebna predvsem ureditev trajnostnega prometa, tudi železniškega, z več kot 150 let staro železniško postajo vred. "Med energetskimi projekti bi omenil srednjo Savo in proizvodnjo zelene energije, tudi s sodobnejšimi sončnimi elektrarnami, in obnovo javne razsvetljave. Vse to so potenciali, v katere EBRD lahko vstopi," je naštel.

Ponovil je, da EBRD skrbi za uvedbo najboljših zelenih tehnologij, ki povečujejo energetsko učinkovitost in zagotavljajo pogoje za vzdržno in krožno gospodarstvo, ter se med drugim dotaknil projekta Teš 6, za katerega je EBRD pred osmimi leti prispevala 100 milijonov evrov.

"V energetiki EBRD premoga ne podpira več. To je nedavno spremenjena in zdaj nova politika banke, zato sem pred časom v intervjuju povedal, da Slovenija od EBRD za Teš 6 verjetno ne bi več mogla pridobiti mednarodnih finančnih virov, takrat pa jih je. Zaveze o doseganju klimatskih ciljev se zdaj v EBRD uveljavljajo, denimo skozi spremembe posameznih politik, tudi energetsko," je pojasnil.

Cvikl se je med drugim dotaknil še projektov oz. posojil, pri katerih je EBRD sodelovala s posojili. "Prva naložba po decembru 1992, ko smo postali članica EBRD, so bila posojila SKB banki. Pomembne so bile obnove cest, železnic, hidroelektrarne in konec leta 1994 že kapitalska naložba v SKB s posojilom in tudi kapitalska naložba v Papirnico Količevo," je naštel.

Prvo leto delovanja je EBRD za devet projektov odobrila skoraj 160 milijonov evrov, do februarja 2019 pa je bilo skupaj neto kumulativno v 85 projektih preko ene milijarde evrov. "Danes je nekaj čez 300 milijonov evrov v 32 aktivnih projektih, več kot polovica v kapitalskih naložbah in skoraj 80 odstotkov v zasebnem sektorju," je povzel.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar