FinD - Novice - Posodobitev avtorske zakonodaje EU pred finalno odločitvijo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

25.3.2019

Posodobitev avtorske zakonodaje EU pred finalno odločitvijo

Ljubljana, 24. marca (STA) - Evropski parlament bo v torek glasoval o direktivi o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Namen je začrtati upravljanje z avtorskimi pravicami v naslednjih desetletjih. Končno besedilo je nastalo po dveh letih usklajevanj, ki je razdvojilo zagovornike avtorskih pravic s kritiki, ki so v dokumentu prepoznali možnost za cenzuro interneta.

Direktiva je del reforme avtorskega prava v EU, ki bi bila prilagojena digitalni dobi, v kateri glavni dostop do ustvarjalnega dela in novinarskih člankov predstavljajo ponudniki, ki omogočajo pretakanje glasbe s spleta, platforme z videom na zahtevo, agregatorji novic in plaftorme, ki uporabnikom spleta omogočajo nalaganje vsebin.

Z namenom, da bi spodbudila razvoj kreativnih industrij v Evropi, jo je Evropska komisija predlagala septembra 2016. Države članice EU so stališče sprejele maja lani, julija 2018 pa je nato sledila obravnava v Evropskem parlamentu, na kateri se je izkazalo, da dokument vsebinsko še ni ustrezen, da bi se lahko začela medinstitucionalna pogajanja z Evropsko komisijo in Svetom EU.

Na direktivo s približno 20 členi so evropski poslanci vložili približno desetkrat toliko dopolnil, septembra 2018 pa so jo nato potrdili. Zatem so reformo zaustavila pogajanja med državami članicami EU, kot je tedaj poročala francoska tiskovna agencija AFP, predvsem zaradi nestrinjanja med Francijo in Nemčijo. Med državami članicami, ki direktive niso podprle, je bila tudi Slovenija, ker da določene rešitve niso ustrezne oziroma da bi bilo besedilo mogoče še izboljšati.

Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so nato februarja letos dosegli načelno politično soglasje glede ureditve avtorskih pravic v času globalnih komunikacijskih omrežij. Vendar pa stališče Slovenije še vedno ni enotno: ministrstvo za izobraževanje, denimo, jo ocenjuje negativno zaradi, kot je te dni zapisalo na spletni strani, premajhnega upoštevanja javnega interesa v izobraževanju in raziskovanju. Izjema za izobraževanje, kot jo predvideva predlog direktive, je po njihovem mnenju zastavljena preozko.

Po oceni gospodarskega ministrstva pa prinaša nekatere pozitivne rešitve za imetnike avtorskih in sorodnih pravic, zato bi jo bilo "bolje sprejeti", saj bo v nasprotnem primeru enotni digitalni trg v EU še vedno podvržen precejšnjim razlikam nacionalnih avtorskopravnih zakonodaj. Kot koristno med drugim vidijo novo sorodno pravico za založnike medijskih publikacij. Ta določba, zajeta v 11. členu, ki je pred glasovanjem sicer postal 15. člen, je po njihovem mnenju v korist novinarjev, saj bodo - po presoji ministrstva - države morale zagotoviti, da bodo dobili del prihodkov za digitalno rabo medijskih publikacij, ki jih založniki prejmejo od ponudnikov informacijskih storitev.

Omenjeni člen je v teku sprejemanja direktive izzval tudi največ neodobravanja poleg 13. člena, zdaj označenega kot 17. člen, po katerem bi avtorji začeli prejemati nadomestila za uporabo njihovih del na spletu, omogočil pa naj bi jim tudi več nadzora. Platformam, ki zdaj kujejo dobičke na račun avtorskih del, ne da bi avtorjem namenile plačilo, pa naložil odgovornost za naložene vsebine.

Kritiki direktive so v tem členu prepoznali možnost za cenzuro interneta, saj menijo, da bodo platforme v dvomu, ali kršijo avtorske pravice ali ne, raje preprečile naložitev vsebin z uporabo filtrov, ki pa tehnološko še niso razviti do te mere, da bi prepoznali kršitve. Zaradi tega se bo lahko odstranilo več vsebin, kot je dejansko dovoljenih. Na to je opozoril tudi sobotni protest v Ljubljani, ki je meril proti zavrnitvi direktive ali vsaj navedenih členov, saj se bo s tem po njihovem mnenju monopol Googla, ki je trenutno edini s tovrstnimi filtri, le še utrdil. Podobni protesti so bili tudi v drugih evropskih mestih.

Ugledni nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je sicer pred dnevi objavil podatke o neposredni finančni povezavi spletne platforme YouTube v lasti Googla z različnimi interesnimi združenji, ki nasprotujejo sprejemu direktive, predvsem pa nekdanjemu 13. členu. Novinar časnika je v članku Kupljeni protesti? z dokumenti nakazal, da je portal prek "prijateljskih združenj in posameznikov" številnim nemškim uporabnikom ponujal denar za negativno propagando.

Zaradi različnih interpretacij je Evropsko združenje avtorskih kolektivnih organizacij (GESAC) po februarskem dogovoru znotraj trialoga Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sveta EU glede omenjenega člena pojasnilo, da bo direktiva spodbujala spletne platforme k pridobivanju licenc od imetnikov pravic, ne pa k blokiranju vsebin na spletu. Filtri po njihovih pojasnilih ne bodo obvezni, saj platformam ne bo treba samostojno umikati vsebin, ampak bodo to storile le na opozorilo imetnikov pravic, ki bodo pridobivali te informacije. Skrb, da se memov in gifov ne bo več smelo uporabljati, je zato po njihovih trditvah odveč.

Za sprejem direktive se tako zavzema več kot 200 mednarodnih in evropskih avtorskih organizacij z različnih področij, od filma, glasbe, založništva do novinarstva. Podpirajo jo tudi slovenski ustvarjalci, ki so v petek združeno opozorili, da je vsak trenutek, ko tehnološkim velikanom kot profit ostaja več milijonov evrov, ne da bi del tega namenili avtorjem, zamujen vlak.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar