FinD - Novice - Študija: Britanci in Nemci po brexitu z nižjimi dohodki, Američani in Kitajci na boljšem
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.3.2019

Študija: Britanci in Nemci po brexitu z nižjimi dohodki, Američani in Kitajci na boljšem

London, 21. marca (STA) - Brexit bo ne glede na način njegove izvedbe Evropejce zaradi nižjih dohodkov vsako leto prikrajšal za več deset milijard evrov. Najslabše jo bodo odnesli Britanci in Nemci. V ZDA in na Kitajskem bi po drugi strani lahko zaradi brexita prišlo celo do zvišanja dohodkov prebivalcev, ugotavlja študija nemške Bertelsmann Foundation.

Izgube bodo predvsem posledica višjih cen izdelkov in storitev zaradi carin po brexitu, ugotovitve raziskovalcev povzemajo tuje tiskovne agencije. Posledice bodo pričakovano hujše v primeru brexita brez dogovora.

Državljani EU bodo po ugotovitvah študije po brexitu v primeru izstopa brez dogovora letno prikrajšani za skupno 40 milijard evrov, Britanci pa za 57 milijard. Za slednje bi to pomenilo 873 evrov na prebivalca letno. Na tretjem mestu lestvice po višini izgubljenih dohodkov so Francozi, sledijo Italijani in Irci.

V ZDA bi prihodki na letni ravni medtem lahko zrasli za 13 milijard evrov, na Kitajskem za pet milijard, v Rusiji pa za 260 milijonov evrov. Kot so pojasnili avtorji študije, bodo države namreč raje trgovale z državami zunaj Evrope.

Opozorila o negativnih učinkih, ki bi jih prinesel brexit - še posebej v primeru neurejena izstopa - je bilo v preteklih mesecih velikokrat slišati od številnih gospodarstvenikov. Vodilni v Združenju britanske industrije in krovni sindikalni organizaciji Kongres sindikatov so na britansko premierko Thereso May danes naslovili odprto pismo, v katerem jo opozarjajo, da se Velika Britanija ob povečevanju tveganja, da bo iz EU izstopila brez dogovora, sooča z "nacionalnim izrednim stanjem". Britanska centralna banka Bank of England pa je opozorila, da bi povečevanje negotovosti glede brexita lahko drastično vplivalo na trošenje podjetij.

Britanska premierka Theresa May je EU v sredo uradno zaprosila za preložitev brexita do 30. junija. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v odzivu sporočil, da bi voditelji EU lahko podprli krajšo preložitev. Evropska komisija pa je opozorila, da bi preložitev do 30. junija pomenila "resno pravno in politično tveganje".

O preložitvi brexita se danes intenzivno posvetujejo v Bruslju. Preložitev do 23. maja je najvarnejša, ker ne odpira vprašanja sodelovanja Velike Britanije na evropskih volitvah. V vsakem primeru pa EU kratko preložitev pogojuje s potrditvijo ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu, ki se zdi trenutno malo verjetna.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar