FinD - Novice - Na akademiji javnega sektorja izpostavili pomen dobrega sodelovanja z gospodarstvom
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

20.3.2019

Na akademiji javnega sektorja izpostavili pomen dobrega sodelovanja z gospodarstvom

Ljubljana, 20. marca (STA) - Javni sektor mora delati v korist družbe in gospodarstva, so se strinjali sodelujoči na okrogli mizi Akademije javnega sektorja. Predstavniki javnega sektorja in gospodarstva so bili enotni, da so mnogi predpisi neživljenjski, ob čemer so prvi opozorili še na birokratsko samovoljo, drugi pa izpostavili, da so pozitivni šok javnega sektorja ljudje.

V Sloveniji so predpisi včasih neživljenjski, kar predstavlja negativni šok pri srečanju z javno upravo, "pozitivni šok pa delamo ljudje," je na okrogli mizi z naslovom (Pozitivni) šok sodelovanja med javno upravo in gospodarstvom dejala predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani Maja Klun. Kot je izpostavila, "se na koncu vse začne in konča pri človeku".

Gospodarstveniki imajo z zaposlenimi v javnem sektorju različne izkušnje. Kot je dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc, so mnogi v javnem sektorju izredno motivirani in zagnani, na katere se gospodarstvo tudi naslanja, podjetniki pa opozarjajo zlasti pa na tisti drugi del.

Izpostavila je, da je v Sloveniji v javnem sektorju zaposlenih okoli 18 odstotkov zaposlenih, kar je bistveno več od primerljivih držav. Mi izjemno veliko investiramo v javno upravo, je poudarila in dodala, da bi pričakovali tudi enak učinek na drugi strani.

Šmučeva je kot primer negativnega srečanja z javno upravo izpostavila postopke, ki so vezani na pridobivanje kakršnihkoli dovoljenje. Kot je dejala, so redke upravne enote, kjer stvari funkcionirajo.

Pozitivne in negativne izkušnje z javnim sektorjem ima tudi rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič. Sam se je osredotočil na negativno izkušnjo z evropsko javno upravo in izpostavil primer, ko mora univerza za pridobitev evropskih sredstev za projekt tega opisati na 100 ali 200 straneh. To se mu nesmiselno.

Papič sicer rešitev za bolj učinkovito javno upravo med drugim vidi v kompetentnih vodjih. Tudi član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Andrej Božič, ki ima z javno upravo "vroče-hladen" odnos, meni, da bi bilo treba v javno upravo bolj dosledno uvajati elemente gospodarstva, in sicer da bodo direktorji v javni upravi imeli določena pooblastila, da se bodo lahko znebili slabega kadra in da bodo dobre lahko nagradili.

Težavo Božič med drugim vidi tudi v tem, da je javna uprava tudi nekakšno zatočišče zaposlovanja kadrov političnih strank. Vlade se menjajo, ti ljudje pa ostanejo, da obveščajo svoje "botre" kaj kdo počne, je bil kritičen.

Šmučeva je na okrogli mizi še poudarila, da morata gospodarstvo in javna uprava delati z roko v roki. "Gospodarstvo brez dobro delujoče javne uprave ne more funkcionirati, javna uprava pa si ne more ničesar na kruh namazati, če gospodarstvo ne deluje," je bila jasna.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar