FinD - Novice - Bruselj zadovoljen s sodelovanjem Slovenije v Cefu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

18.3.2019

Bruselj zadovoljen s sodelovanjem Slovenije v Cefu

Madrid, 18. marca (STA) - Slovenski projekti, financirani prek instrumenta za povezovanje Evrope (Cef), so pomembni tako za državo kot celotno EU, je za STA dejal vodja oddelka, pristojnega za Cef pri Evropski komisiji Andreas Boschen. Z dejavnostjo Slovenije na tem področju je zadovoljen. Se pa Bruselj po njegovih besedah zaveda zahtevnosti infrastrukturnih projektov.

Kot je v pogovoru ob robu Svetovnega kongresa menedžmenta zračnega prostora v Madridu minuli teden spomnil Boschen, je Slovenija v okviru Cefa, finančnega mehanizma EU za razvoj in posodobitev infrastrukture, na področju menedžmenta zračnega prostora prejela evropsko financiranje v višini dobre štiri milijone evrov.

Izpostavil je predvsem nekaj manj kot dva milijona evrov podpore štiriletnemu projektu Slovenia Wide Area Multilateration System (Slowam), ki ga izvaja Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS). Predmet projekta sta nakup in implementacija sistema za vodenje in nadzor zračnega prometa.

Pridobitev takšnega sistema predstavlja alternativo nakupu vsaj dveh radarjev, ki bi predstavljala občutno višji strošek. Boschen je spomnil, da KZPS s tem sledi smernicam evropske strategije o nadomestitvi sekundarnih radarjev z izbiro novih, boljših in stroškovno učinkovitejših rešitev.

"Kontrola zračnega prometa Slovenije je tudi sicer zelo pomemben partner pri projektih in dejavnostih, ki imajo pozitivne učinke na številnih področjih," je dodal in poudaril, da je KZPS pri uvajanju novih tehnoloških rešitev zelo dejavna.

Boschen je ob tem zagotovil, da davkoplačevalskega denarja ne delijo kar tako, zato morajo projekti za dodelitev sredstev izpolnjevati številne kriterije. Med kriteriji, na podlagi katerih se odločajo o odobritvi financiranja, so "zrelost" projekta oz. ali je pripravljen na izvedbo, njegova zasnova in potencialni učinki ter nujnost evropskih sredstev za uresničitev projekta.

Postopek odobritve poteka v dveh fazah, pri njem pa sodelujejo tudi zunanji neodvisni strokovnjaki. Projekte najprej pregledajo individualno, nato pa se posvetujejo še v trojicah. "Sledi podpis sporazuma o financiranju za vsak projekt, nato pa zagotavljamo, da se projekt dejansko izvaja," je pojasnil Boschen.

Povpraševanje po sredstvih iz Cefa je po njegovih besedah sicer zelo veliko. "Če bi izpolnili vse želje, bi morali imeti dvakrat večji proračun," je ponazoril.

Projekti, ki prejmejo sredstva Cefa, so po njegovih besedah precej uspešni. Pri tem pa se Bruselj zaveda, da so lahko infrastrukturni projekti zelo zahtevni in včasih ne potekajo gladko. "Vrtanje predorov skozi Alpe ni enostavno," je ponazoril. Zapletov v povezavi z gradnjo slovenskega dela druge cevi karavanškega predora in drugega tira železniške proge Divača-Koper ob tem ni želel komentirati.

Poudaril je še, da področje infrastrukture v EU še vedno potrebuje veliko dodatnih sredstev, saj se vanj premalo investira. "To še posebej velja za železniško omrežje v jugovzhodnem delu Evrope. Ljudem moramo omogočiti mobilnost, ki jo potrebujejo," je še dodal.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar