FinD - Novice - Pred socialnimi partnerji pogajanja o šestem socialnem sporazumu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

11.3.2019

Pred socialnimi partnerji pogajanja o šestem socialnem sporazumu

Ljubljana, 10. marca (STA) - Socialni partnerji bodo prihodnji teden začeli pogajanja o predlogu socialnega sporazuma, ki ga je ta teden brez predhodnih usklajevanj predstavila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Če bo sprejet, bo to šesti socialni sporazum v samostojni Sloveniji. Prejšnji, ki so ga partnerji podpisali za leti 2015 in 2016, se je obdržal manj kot leto dni.

Peti socialni sporazum so socialni partnerji po dobrih treh mesecih pogajanj podpisali v začetku februarja 2015. GZS k njemu ni pristopila, ker naj ne bi zagotavljal izhoda iz krize. Tretji sodobni socialni sporazum v Sloveniji je predvideval skoraj 140 ukrepov na 11 področjih, med drugim v zdravstvu, na trgu dela in pri plačah. Zaradi neuslišane zahteve delojemalcev po postopni izločitvi dodatkov iz minimalne plače so partnerji vse določbe o njej umaknili iz dokumenta, vprašanje pa naj bi se reševalo zunaj sporazuma.

A ravno minimalna plača je bila tista, ki je slabo leto po podpisu sporazum zrušila. DZ je namreč kljub opozorilom delodajalcev, da bodo v primeru potrditve spremembe definicije minimalne plače izstopili iz sporazuma, konec novembra sindikalni predlog, da se iz plače izvzamejo dodatki za neugoden delovni čas, soglasno potrdil.

Delodajalci so spremembo poskusili zaustaviti tudi v državnem svetu, kjer pa so bili ravno tako neuspešni. Zaradi tega so manj kot teden po sprejemu iz socialnega sporazuma izstopili Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov (ZDOPS), nekaj dni zatem pa jim je sledila še Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS).

Delodajalci so vse od sindikalne pobude opozarjali, da gre za kršitev socialnega sporazuma: "Socialni sporazum določa, da je treba o temeljnih vprašanjih s področja delovnopravne zakonodaje, zdravstva in pokojninskega zavarovanja ter plačnega sistema v javnem sektorju doseči soglasje vseh socialnih partnerjev, torej vlade, sindikatov in delodajalcev," je bilo njihovo sporočilo.

Pobuda tokrat s strani GZS

Tokratni predlog socialnega sporazuma je pripravila GZS. Socialni sporazum za prenovo plačnega sistema v gospodarstvu in rast plač v obdobju 2019-2025 predvideva 24-odstotni dvig povprečne bruto plače do leta 2025. Na GZS poudarjajo, da je predpogoj za to hitrejša rast produktivnosti dela, ki bi se morala v navedenem obdobju skoraj podvojiti.

Predlog sporazuma temelji na razvojnem partnerstvu treh generacij do leta 2025. GZS si prizadeva, da bi slovensko gospodarstvo takrat ustvarjalo 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in izvoz v vrednosti 50 milijard evrov, povprečna bruto plača pa bi znašala 2000 evrov.

Osnovno izhodišče predloga posodobitev, ki so ga pripravili pri GZS, je, da se masa plač delodajalcem zaradi prenove ne poveča, noben zaposleni pa po prenovi ne prejema nižje plače kot prej. Minimalna plača bi po predlogu postala najnižja osnovna plača prvega tarifnega razreda, vsi dodatki za delo za polni delovni čas razen dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo pa bi se vključili vanjo.

Osnovni predpogoj za hitrejšo rast plač je po besedah glavnega ekonomista pri analitični službi GZS Bojana Ivanca hitrejša krepitev produktivnosti. Njena rast bi morala doseči 4,8 odstotka letno, kar bi v primerjavi z obdobjem 2014-2018 predstavljalo za 2,1 odstotne točke hitrejšo rast.

"Ob ustreznem dvigu produktivnosti se lahko povprečna bruto plača zviša za 370 evrov," je dejal. Ključni elementi dviga produktivnosti so okrepljena vlaganja v raziskave in razvoj, izboljšanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter razširitev kadrovskega bazena.

Pred začetkom pogajanj mešani občutki

Predlog sporazuma je naletel na mešane odzive. Kritike je bilo slišati tako z delodajalske kot sindikalne strani, a ne tudi iz ZSSS, kjer cilje sporazuma ocenjujejo kot dosegljive. Poudarjajo tudi, da niso novi.

V sporazumu predvidena rast plač na osnovi rasti produktivnosti je po mnenju predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Marjana Trobiša zelo hipotetična. "Če bi se produktivnost tako razvila, pa takšen dvig plač delodajalcem ne bi predstavljal težave," je poudaril.

V OZS so cilje sporazuma pozdravili, a obenem opozorili, da je treba narediti še veliko izračunov, kakšen učinek bi spremembe imele na stroške dela za delodajalce. Ocenjujejo tudi, da je v izhodiščih "nekaj predpostavk, ki so precej optimistične in da bo hkrati treba doseči veliko soglasje tudi s strani sindikatov".

Do predloga je precej kritična tudi konfederacija sindikatov Pergam. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je predlaganemu socialnemu sporazumu medtem precej bolj naklonjena. Poudarila je, da njegova vsebina ni nova, saj predstavlja povzetek predlogov z vrha gospodarstva leta 2017. "Ti cilji niso novi. So dosegljivi, zahtevajo pa zlasti prestrukturiranje slovenske industrije," je ocenila Jerkičeva in dodala, da bi bili cilji lahko celo še malenkost bolj ambiciozni.

Predlogu je naklonjeno tudi Združenje Manager. "Dobro je, da omenjeni predlog temelji na dejstvu, da je za uresničitev ciljev o zvišanju plač in dodane vrednosti najpomembnejši dvig produktivnosti - torej znati z enakimi sredstvi ustvariti več in ne delati še več časa oziroma še bolj intenzivno," so zapisali.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar