FinD - Novice - Fakin odšel, težave v zdravstvu ostajajo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.3.2019

Fakin odšel, težave v zdravstvu ostajajo

Ljubljana, 08. marca (STA) - Po pol leta dela minister Samo Fakin zapušča zdravstveni resor. Njegovega naslednika čakajo mnogi izzivi, od čakalnih dob, težav z organizacijo dela zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja kadra do kroničnih finančnih težav javnih zavodov. Kandidatov, pripravljenih ugrizniti v to kislo jabolko, že ob lanskem sestavljanju vlade ni bilo prav veliko.

Sedanja vlada je zdravstvo postavila med ključne prioritete. Med drugim so se morali v vladi takoj lotiti reševanja težav s sindikati v javnem sektorju, ki so v začetku lanskega leta napovedali splošno stavko, a po odstopu prejšnje vlade stavkovne aktivnosti zamrznili. Z novo vlado Marjana Šarca so uspeli dogovoriti rešitve, ki so zaposlenim med drugim prinesle višje plače in dodatke.

Med podpisniki dogovora pa ni bilo sindikatov, ki zastopajo zdravnike in zobozdravnike, zato ti niso bili deležni plačnih dvigov. Zdravniški sindikat Fides je tedaj ocenil, da je zakon o sistemu plač v javnem sektorju s podpisom razpadel. Prvi mož sindikata Konrad Kuštrin je takrat obnovil že večkrat slišano idejo, da bodo prej ali slej zahtevali izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema.

V zdravstvenih vrstah so se vrstila tudi opozorila o pomanjkanju zdravnikov in medicinskih sester ter njihovi obremenjenosti, kar je sicer Fakin kmalu po nastopu ministrske funkcije zavrnil s podatkom, da se je število zaposlenih v zdravstvu v zadnjem desetletju povečalo za 4000. A kritike in svarila na račun preobremenjenosti družinskih zdravnikov in njihovega pomanjkanja, zaradi česar veliko Slovencev naj ne bi imelo izbranega osebnega zdravnika, so se v minulih mesecih stopnjevala.

Prav preobremenjenost s številom bolnikov in naraščajočo birokracijo naj bi bila razlog, da med mladimi zdravniki tudi ni interesa za specializacijo iz družinske medicine. Na ministrstvu za zdravje so že konec lanskega leta napovedali pripravo predloga celovitega razvoja primarne zdravstvene dejavnosti, Fakin je minuli mesec sprožil nov val nezadovoljstva v zdravniških vrstah, ko se je zavzel za spremembo kolektivne pogodbe tako, da bi zdravniki z več opredeljenimi bolniki dobili višje plačilo.

Zdravniki družinske medicine v kranjskem zdravstvenem domu so v pismu, ki so ga te dni naslovili na Fakina, celo zagrozili z odpovedjo delovnega razmerja, če ministrstvo ne bo do konca marca izpolnilo njihovih zahtev. Že sicer preobremenjene zdravnike je namreč razjezil dvig dovoljenega števila opredeljenih bolnikov.

Zdravstvo so hudo zdelala tudi leta finančne in gospodarske krize ter varčevanja na vseh področjih. Izgube mnogih javnih zdravstvenih zavodov so se poglabljale. Prejšnja vlada je sprejela sanacijski načrt, imenovala sanacijski odbor in vodstvom zavodov v rdečih številkah naložila izvajanje sanacijskih ukrepov. Kot se je izkazalo v začetku leta, pa ti ukrepi lani niso bili tako uspešni, kot bi si želeli.

Bolnišnice so lani z izvajanjem sanacijskih ukrepov načrtovale pozitivne finančne učinke na poslovanje v višini nekaj več kot 24 milijonov evrov, a so do septembra lani s sanacijskimi ukrepi dosegle 10,3 milijona evrov finančnih učinkov oziroma okoli 43 odstotkov načrtovanih za minulo leto.

Fakin je nedavno sprožil precej nezadovoljstva med vodstvi zdravstvenih zavodov, ko je zahteval, da bolnišnice zastavljene sanacijske ukrepe dosežejo v krajšem času kot je bilo sprva zastavljeno v sanacijskih načrtih.

Že na srečanju z direktorji bolnišnic v začetku oktobra pa je opozoril, da "izguba ni opcija in čakanje bolnikov ni opcija". Na sestanku s sindikati dva tedna kasneje je bil izrazito kritičen do upravljanja bolnišnic. Sredi novembra ob obisku trboveljske bolnišnice pa je dejal, da je denar zagotovljen, in da letos čakalnih dob in izgub ne bi smelo biti, če se bodo vsi potrudili.

Z večmilijonsko injekcijo pa se je vlada prejšnji mesec lotila boleče dolgih čakalnih dob na mnoge specialistične preglede. Predvideli so finančne vzpodbude za tiste izvajalce, ki bodo opravili več pregledov, kot je njihova "norma". Fakin je tedaj ocenil, da je napredek mogoče doseči v enem letu. V splošnem dogovoru so med drugim zagotovili 104 milijone evrov za pokritje višjih plač zdravstvenih delavcev, ki izhajajo iz lanskega dogovora s sindikati, ter dodaten denar za referenčne ambulante, s čemer naj bi razbremenili družinske zdravnike, in za dodatnih 32 ambulant družinske medicine ter 21 pediatričnih in šolskih ambulant.

Med nalogami, ki bodo počakale na Fakinovega naslednika, pa bo tudi pričakovani zakon o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov. Rešitve za ta zakon bi moral Fakin ravno prihodnji teden predstaviti na vrhu koalicije. "Če želimo imeti učinkovite inštitucije, je treba določene elemente iz upravljanja gospodarskih družb prenesti na javne zavode. Lastnina ostane 100-odstotno državna, je pa treba profesionalizirati nadzorne odbore," je Fakin dejal 21. februarja na novinarski konferenci po seji vlade.

Tedaj je napovedal, bo "poskusni zajček" Splošna bolnišnica Celje, kjer bodo zamenjali dva nadzornika in pripeljali dva člana, ki ju je predlagala okrajna gospodarska zbornica. Uzakonili bi tudi možnost povezovanja zdravstvenih zavodov v nekakšne holdinge, prav tako po vzoru gospodarstva. "Le tako bomo optimizirali zdravstvene inštitucije, na primer z enotno nabavno službo, česar zakonodaja zdaj ne omogoča," je dodal Fakin.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar