FinD - Novice - Banka Slovenije: Upočasnitev gospodarske rasti ob koncu 2018 precej manjša kot v območju evra
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

6.3.2019

Banka Slovenije: Upočasnitev gospodarske rasti ob koncu 2018 precej manjša kot v območju evra

Ljubljana, 05. marca (STA) - Upočasnitev rasti slovenskega BDP ob koncu 2018 je bila precej manjša kot v evrskem območju, v najnovejšem povzetku makroekonomskih gibanj ugotavlja Banka Slovenije. Umirjanje tujega povpraševanja je upočasnilo rast izvoza, relativno visoko rast pa so podpirali domači dejavniki, najnovejše podatke povzemajo v Banki Slovenije.

V evrskem območju, ki je najpomembnejše zunanje okolje za slovensko gospodarstvo, se je konec lanskega leta gospodarska aktivnost dodatno umirila, podobna gibanja se po navedbah Banke Slovenije nadaljujejo tudi letos.

Glavni razlog za znižanje gospodarske rasti v evrskem območju, ki je v zadnjem lanskem četrtletju medletno dosegala le še 1,2 odstotka, je bila predvsem naraščajoča negotovost v mednarodni menjavi. Zaradi okrepljene negotovosti so precej nižje tudi najnovejše napovedi rasti za letos.

Ob teh najbolj spodbudnih gibanjih v mednarodnem okolju je bila slovenska gospodarska rast v zadnjem četrtletju lani kljub umiritvi še vedno bistveno močnejša kot v povprečju evrskega območja.

Bruto domači proizvod (BDP) se je v zadnjem lanskem četrtletju v medletni primerjavi realno okrepil za 4,1 odstotka. Četrtletno je bil BDP po desezoniranih podatkih večji za 0,8 odstotka, medletno pa za 3,6 odstotka.

V vsem lanskem letu se je BDP realno povečal za 4,5 odstotka, a v Banki Slovenije opozarjajo, da je to v veliki meri zaradi močnega učinka prenosa, saj je bila rast znotraj leta precej nižja kot v 2017.

K rasti so še naprej pomembno prispevale storitve zasebnega sektorja, delno zaradi nadaljnje hitre rasti izvoza storitev (primer je krepka rast v turističnem sektorju), delno pa zaradi krepitve zasebne potrošnje, ki jo podpirajo ugodne razmere na trgu dela, ugotavlja Banke Slovenije.

Slabše so medtem razmere v izvoznem sektorju, industrijska proizvodnja se je decembra medletno zmanjšala, podjetja v predelovalnih dejavnostih pa so na začetku tega leta precej znižala ocene rasti kratkoročnega povpraševanja.

Manj ugodne razmere v mednarodnem okolju po navedbah Banke Slovenije že nekaj četrtletij upočasnjujejo tudi rast investicij podjetij v opremo in stroje. Prispevek gradbeništva k rasti BDP se je nekoliko znižal, saj rast gradbenih investicij ni bila več tako izrazita, a je ostala visoka.

Zaupanje v gospodarstvu je kljub februarskemu zmanjšanju ostalo precej visoko zaradi še vedno precej spodbudnih domačih dejavnikov, vendar se obeti vsaj za izvozni sektor poslabšujejo, saj so podjetja v predelovalnih dejavnostih precej znižala oceno kratkoročne rasti povpraševanja.

Kljub nekoliko nižji gospodarski rasti se je vse do konca lanskega leta ohranjala visoka rast zaposlovanja, stopnja anketne brezposelnosti se je zmanjšala na 4,4 odstotka. Rast produktivnosti dela se je tako lani v primerjavi z letom prej znižala za 0,4 odstotne točke na 1,5 odstotka, kar po navedbah Banke Slovenije nakazuje, da se je nadaljeval vzorec delovno ekstenzivne rasti, ki je značilen že od začetka sedanjega gospodarskega cikla.

Rast povprečnih bruto plač je bila lani s 3,4 odstotka za le 0,7 odstotne točke višja kot leto prej, tako da plačna gibanja vsaj lani še niso slabila stroškovne učinkovitosti gospodarstva, saj so ostala precej skladna z rastjo produktivnosti. Za ohranitev konkurenčnosti se mora tovrstna skladnost nadaljevati tudi v razmerah nižje gospodarske rasti, so dodali na Banki Slovenije.

Javne finance so bile po ugotovitvah Banke Slovenije lani pod vplivom visoke rasti davčnih prihodkov, enkratnih dejavnikov in nadaljnjega zniževanja plačil obresti na javni dolg. Presežek konsolidirane bilance javnega financiranja je po metodologiji denarnega toka po predhodnih podatkih dosegel 526 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotka BDP. Vlada lanski presežek države po evropski metodologiji ESA 2010 ocenjuje na 0,8 odstotka BDP.

Letošnje leto bo z vidika javnih financ zahtevnejše, napovedujejo v Banki Slovenije in spominjajo na opozorila fiskalnega sveta in Evropske komisije glede možnosti znatnega odstopanja proračunskih načrtov vlade od fiskalnih pravil kljub načrtovanemu javnofinančnemu presežku in nadaljnjemu zmanjševanju javnega dolga v deležu BDP.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar