FinD - Novice - Rebalansu se v DZ obeta zadostna podpora
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

5.3.2019

Rebalansu se v DZ obeta zadostna podpora

Ljubljana, 05. marca (STA) - Predlogu rebalansa državnega proračuna, s katerim se odhodki prvič zvišujejo prek deset milijard evrov, še bolj pa rastejo prihodki, se v DZ obeta zadostna podpora. Da ga bodo potrdili, pravijo v strankah, kot tudi v Levici in SNS. Podporo mu odrekajo le v SDS in NSi. Glasovanje je po današnji celodnevni razpravi pričakovati v sredo.

Z rebalansom bodo skoraj vsa ministrstva dobila več sredstev za izvajanje svojih politik, je bil zadovoljen Igor Zorčič (SMC). Še posebej je pozdravil dejstvo, da gre velik delež dodatnih sredstev za podjetništvo, izboljšanje konkurenčnosti, izobraževanje in znanost, promet, prometno infrastrukturo, kulturo, okolje, varnost in zaščito ter socialno varnost.

"Posebej nas veseli, da so odpravljeni praktično vsi varčevalni ukrepi na področju družinskih transferjev in transferjev najranljivejšim posameznikom ter gospodinjstvom," je dodal Zorčič. Prav zato se moramo po njegovih besedah upirati skušnjavi po prekomerni porabi in tudi v času ugodnih ekonomskih razmer voditi dolgoročno vzdržno javnofinančno politiko.

Tudi v SAB po besedah Maše Kociper ocenjujejo rebalans kot dober. "Glede na trenutno vlado je tudi nekoliko bolj socialno naravnan, kar se nam zdi položaju primerno," je dejala. Šest zaporednih let gospodarske rasti, ki je večja od povprečne v EU, morajo končno občutiti tudi posamezniki, naši državljani, je menila in tako kot Zorčič spomnila na zvišanje plač v javnem sektorju, minimalne plače in socialnih prispevkov, kot tudi na višje povprečnine.

Da se po desetletju varčevanja ljudem vrne vsaj del odvzetega, se je strinjal tudi Jani Prednik (SD). "Rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali," je dejal. Poslancem SD se zdi rebalans optimalen.

Poslancem DeSUS se zdi pomembno, da je v rebalansu poleg redne uskladitve pokojnin predvidena tudi izredna uskladitev. Sicer pa je po besedah Roberta Polnarja rebalans razvojno naravnan, saj se več sredstev namenja za človeške vire z vlaganji na področja izobraževanja in športa, podjetništva in konkurenčnosti ter znanosti in informacijske družbe.

Razvojno in socialno naravnanost vidijo v rebalansu tudi poslanci LMŠ. "Predvsem pa ljudem daje več za njihove davke kot do sedaj," je dejal Brane Golubovič, ki je zadovoljen tudi s skoraj 200 milijonov evrov proračunskega presežka in zniževanjem dolga države. Rebalans zagotavlja srednjeročno uravnoteženost javnih financ in postavlja temelje za razvoj v naslednjih letih, je ocenil.

V Levici so bili sprva do rebalansa zadržani, a kot je dejal Luka Mesec, so se ga zdaj odločili podpreti. "Mislim, da je splošna usmeritev tega proračuna pravilna," je dejal in zavrnil kritike nekaterih, da je premalo varčevalen. Krize je konec in po desetletju varčevanja se mu zdi prav, da se sproščajo socialni transferji, da ni več varčevanja pri otroških dodatkih, porodniških, socialnih pomočeh, ter da se povečujejo plače v javnem sektorju, zvišujejo sredstva za znanost, povečujejo pa tudi pokojnine.

V SNS bi rebalans pripravili bolje in bolj transparentnega, predvsem pa ne bi razmetavali z denarjem. "Razsipništvo se kaže na raznih postavkah proračuna," je dejal Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) in kot primer izpostavil povečanje sredstev za migrante, kar se mu zdi svinjarija, ali pa za statistično raziskovanje, ki je po njegovih besedah sramotno. Več bo dobili tudi predsednik republike, pri čemer se v SNS sprašujejo, za kaj. "Da se bo naslanjal na raznih ograjah," je odgovoril Jelinčič.

Kljub temu bodo v SNS rebalans podprli. "Da bomo videli, kaj bo Evropa sedaj rekla," je pojasnil poslanec in spomnil, da se Evropska komisija z rebalansom ne strinja.

Rebalans bosta prav tako podprla poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki sicer opozarjata na zaskrbljujoč položaj radijskih in televizijskih programov narodnih skupnosti v okviru RTV Slovenije.

Rebalansa pa ne bodo podprli v SDS, katere poslanec Marko Pogačnik je spomnil na svarila iz Bruslja in negativno mnenje fiskalnega sveta. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namreč stanje javnih financ po teh opozorilih strukturno poslabšalo. Medtem ko je rast prihodkov spodbujena predvsem z gospodarsko rastjo, pa je rast izdatkov trajna, je povedal Pogačnik.

V SDS v rebalansu prav tako pogrešajo reforme. "Strukturne reforme pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe postajajo vse bolj nujne, če želi Slovenija ostati na poti dinamične in trajnostne rasti," je še dejal poslanec največje opozicijske stranke.

Prav tako podporo rebalansu odrekajo v NSi, čeprav - kot je priznal Matej Tonin - v njem ni vse slabo. "Glasovali bomo proti, ker si želimo jasno povedati, da smo proti teptanju dialoga," je povedal in pojasnil, da so se tako odločili, ker vlada ne prisluhne predlogom opozicije za prerazporeditev sredstev na nekaterih postavkah. "Zdi se, kot da predsednik vlade drži v rokah volan in nikogar v tem avtu ne posluša, čeprav mu predlaga smiselne in dobre stvari," je ponazoril Tonin.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar