FinD - Novice - Med finančnimi direktorji umiritev pozitivnih pričakovanj
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

5.3.2019

Med finančnimi direktorji umiritev pozitivnih pričakovanj

Ljubljana, 05. marca (STA) - Slovenski finančni direktorji letos pričakujejo umiritev pozitivnih pričakovanj o stanju gospodarstva. Med glavnimi tveganji, s katerimi se bodo soočali, so izpostavili obvladovanje stroškov poslovanja in pomanjkanje usposobljene delovne sile, kaže letošnja raziskava družbe Deloitte Slovenija.

"Glavne ugotovitve raziskave Deloitte, ki so jo tokrat med finančniki v srednji Evropi opravili desetič, v Sloveniji pa osmič, so, da ti pričakujejo ohladitev rasti. V Sloveniji so zelo izpostavili dejstvo, da nestabilno davčno oz. na splošno zakonodajno okolje močno vpliva na negotovost njihovega poslovanja," je na današnji predstavitvi raziskave v Ljubljani povedala direktorica Deloitte Slovenija Barbara Žibret Kralj.

Kot je dejala, finančniki v prihodnje največji dvig stroškov pričakujejo na področju delovne sile, so pa tako kot lani kot eno največjih težav izpostavili pridobivanje ustreznega kadra. Dvig stroškov dela so potrdili tudi navzoči, saj se bo dvig minimalne plače, predvsem prihodnje leto, poznal v industriji, ki te delavce zaposluje.

Finančniki pa pričakujejo, da se bo stopnja brezposelnosti začela povečevati. Ugotavljajo, da bančni viri še naprej ostajajo med najbolj priljubljenimi viri financiranja, pomembni ostajajo notranji viri. Kot je ocenila Mojca Osolnik Videmšek iz Gorenjske banke, gospodarstvo ostaja globoko v investicijskem ciklu, zato potrebe po bančnih virih ostajajo. Ti so ob nizkih obrestnih merah še vedno precej ugodni.

Ob teh vprašanjih so tokrat v Deloittu v ospredje postavili še umetno inteligenco. Več kot tri četrtine vprašanih finančnikov v srednji Evropi in okoli 40 odstotkov v Sloveniji jih ugotavlja, da njihova podjetja nimajo podpore umetne inteligence pri procesih odločanja. V Sloveniji dve tretjini podjetij ugotavljata, da je ta sicer pomembna za razvoj finančnih funkcij, a da so slabo pripravljeni za implementacijo.

V Sloveniji ob tem ocenjujejo, da bo umetna inteligenca na srednji rok ustvarila veliko delovnih mest, na dolgi rok pa četrtina vprašanih pričakuje, da bo izpodrinila veliko delovnih mest. Po mnenju navzočih je to precej odvisno od industrije, medtem ko je vgradnja umetne inteligence v procese odvisna precej od IT-arhitekture in tovrstnih znanj.

Razpravljalci so izpostavili pomanjkanje IT-strokovnjakov, za katere morajo podjetja tekmovati na globalni ravni, odgovorni partner Deloitta za jadransko regijo Juri Sidorovič pa je menil, da je včasih težava tudi na strani direktorjev po dajanju jasnih navodil in opredeljevanju ciljev: "Problem je, kaj je cilj, kaj hočemo, kaj lahko moderniziramo, kaj lahko robotiziramo."

V Deloittu so po nedavno napovedanih davčnih spremembah ponovno komentirali raziskavo o davkih, ki so jo predstavili konec lanskega leta in v kateri so med drugim ugotovili, da bi ukrepi pri davkih, zapisani v koalicijskem sporazumu, negativno vplivali na gospodarsko okolje ter da bi ob njihovi uresničitvi o selitvi v tujino razmislila skoraj tretjina vprašanih.

Najnovejši predlog ministrstva za finance se zdi partnerici v davčnem oddelku pri svetovalnem podjetju Deloitte Slovenija Andreji Škofič Klanjšček bolj "popravek, saj večjih sprememb ne bo". Po njenih besedah pozdravljajo napovedane spremembe v dohodninski lestvici, saj je cilj tega končno tudi razbremenitev srednje plačanega razreda, ter razbremenitev regresa vseh dajatev.

Skrbi pa jih napoved dviga davka od dohodka pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov ter minimalna obdavčitev pravnih oseb v višini petih odstotkov, kar v Deloittu razumejo kot efektivno davčno stopnjo v tej višini. Razpravljalci so ob tem ocenili, da je višanje davka za pravne osebe "slab signal za privabljanje investitorjev", ter izpostavili pomanjkanje strategije, kaj bi z davčnimi spremembami sploh radi dosegli.

Po Sidorovičevem mnenju ne moreš imeti davčne strategije, če nimaš strategije države. "Naredimo reformo tako, da ne bomo nič spremenili," je pospremil najnovejše napovedi davčnih sprememb. Kot je ocenil, bi se morali odločiti za neko strategijo, na primer za IT-naravnanost, ter nato za njeno uresničevanje sprejeti učinkovite ukrepe.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar