FinD - Novice - Banka Slovenije pri reševanju spora o izbrisih v bankah izpostavlja prepoved monetarnega financiranja
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.3.2019

Banka Slovenije pri reševanju spora o izbrisih v bankah izpostavlja prepoved monetarnega financiranja

Ljubljana, 04. marca (STA) - V Banki Slovenije so pripravili pripombe na predlog zakona za reševanje spora o izbrisih v bankah, ki je v javni obravnavi do torka. Namero vlade po ureditvi postopkov po besedah viceguvernerja Jožefa Bradeška in direktorja pravnega oddelka Jurija Žitka pozdravljajo, a izpostavljajo, da predlog predvideva nedovoljeno monetarno financiranje.

"Reševanje bank je naloga lastnikov in v skrajnem primeru države, in ne centralne banke," je v današnji izjavi za javnost povedal Žitko in ob tem povzel, da pa predlog zakona uvaja koncept objektivne odgovornosti Banke Slovenije, ki bi morala v primeru ugotovitve prikrajšanja nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti poravnati odškodnine, ne glede na njeno odgovornost in vlogo v teh postopkih.

S tem bi bilo po njegovih besedah kršeno načelo prepovedi monetarnega financiranja, ki ga določa pravo EU in zakon o Banki Slovenije. "Prepoved denarnega financiranja določa, da centralna banka ne sme financirati države, vključno z njenimi nalogami," je povedal in pojasnil, da je namen te prepovedi, da se s tem ne povečuje količine denarja v obtoku, ki lahko vpliva na stabilnost cen.

Kot je pojasnil Bradeško, Banka Slovenije ima rezerve in rezervacije za kritje splošnih tveganj, nima pa oblikovanih rezervacij za te namene. A Žitko je ocenil, da bi to, ob postavitvi koncepta objektivne odgovornosti, morala prevzeti država. "Če se namreč ugotovi, da je prišlo do napačne cenitve bank, so koristi iz napake prejele predvsem banke, deloma pa tudi država, ki je lahko vstopila v lastništvo bank v večjem delu, kot bi sicer," je menil.

Banka Slovenije je opozorila, da je v procesih reševanja sodelovalo več institucij, česar predlog zakona ne prepoznava. "Banka Slovenije je morala v teh postopkih spoštovati, da so izvedenci neodvisni in jim ni mogla dati navodil, sodelovale so institucije EU in država, ki so usmerjale te postopke, zato bi moral zakon omogočiti neposredno sodelovanje teh institucij v postopku," je navedel Žitko.

Ob tem Banka Slovenije ministrstvu za finance predlaga, naj v zakonu določi, da so za predviden izbor strokovnjakov, ki bodo sodelovali v sodnih procesih, obvezna znanja pravil, praks, standardov in metodologij na področju nadzora in reševanja bank, in ne zgolj zaželena. Predlaga tudi opustitev ene stopnje odločanja in skrajšanje nekaterih rokov.

Glede podatkovnih sob, ki jih naj bi po predlogu zakona zagotovila Banka Slovenije, je Žitko povedal, da bi bilo po njihovem primerneje, da bi se "zelo zaupni podatki bank lahko razkrili v samih sodnih postopkih, in ne predhodno". Vzpostavitev podatkovnih sob bi bila za Banko Slovenije zelo zahtevna, saj te zahtevajo specifična znanja, ki jih zaposleni Banke Slovenije trenutno nimajo, je dodal.

Zagovarjajo tudi stališče, da naj zakon izrecno predvidi razkritje dejanske identitete vseh morebitnih upravičencev, predvsem v luči zakonskih zavez s področja pranja denarja in financiranja terorizma. V tem primeru se zavedajo, da bi bilo za fizične osebe potrebno mnenje informacijske pooblaščenke.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar