FinD - Novice - Na posvetu o posojilih v švicarskih frankih kot neprimernih, nepoštenih in celo toksičnih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.3.2019

Na posvetu o posojilih v švicarskih frankih kot neprimernih, nepoštenih in celo toksičnih

Ljubljana, 04. marca (STA) - V državnem svetu je danes potekal posvet o problematiki posojil v švicarskih frankih. Na njem je bilo slišati, da gre ne samo za neprimerne in nepoštene bančne produkte, ampak celo za toksične instrumente, ki ne ustrezajo več oznaki posojilo. Vrstili so se pozivi k sistemski rešitvi vprašanja za povrnitev zaupanja v banke in državo.

Posvet sta skupaj organizirala Združenje Frank in državni svet, ki sta oznanila sodelovanje v prizadevanjih za iskanje sistemske zakonodajne rešitve za problematiko posojil, ki so jih banke večinoma odobravala v obdobju med letoma 2004 in 2008, in so številne posojilojemalce zaradi občutne rasti tečaja franka, še posebej po odločitvi švicarske centralne banke januarja 2015, da ne bo več vzdrževala zgornje meje tečaja, pahnile v težak finančni položaj.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je spomnil na neustrezno ravnanje Banke Slovenije kot regulatorja, dosedanje nasprotovanje vlade sistemskemu reševanju problematike in veliko število tožb proti bankam na sodiščih, ki bremenijo sodni sistem. Zato je opozoril, da se lahko država, če ne bo podprla reševanja na zakonodajni ravni, sooči s posledicami za javne finance.

Obstaja namreč precejšnja verjetnost, da bo problematika končala na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), kjer Slovenija nima najboljših izkušenj. Kovšca si zato želi ustreznih zakonodajnih rešitev po zgledu držav, kot sta Madžarska in Hrvaška, tudi v Sloveniji in je napovedal, da bo državni svet prevzel pobudo, če se vlada in DZ ne bosta premaknila.

Predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik je bil kritičen do Banke Slovenije, ki je po njegovih besedah povsem zaspala in večinoma branila banke. Obžaloval je tudi, da politika ni stopila na stran oškodovancev, potem ko se je izkazalo, kako sporna so bila ta posojila in kakšne posledice.

Danes pa po njegovem prepričanju res ni več opravičila za neaktivnost, saj bi se, tako Sušnik, že v tem mandatu lahko zgodil scenarij z ESČP. Ker so v združenju odločno proti, da bi stroške nosili davkoplačevalci, bodo zelo pozorno spremljali, kdo so politiki, ki se ne zavzemajo za to, da bi stroške prek predlagane zakonodajne rešitve s konca leta 2017 za pretvorbo posojil iz frankov v evre po tečaju na dan sklepanja kreditnih pogodb nosile banke.

Sušnik je bil oster tudi do slovenskih sodišč, kjer je bila sodna praksa doslej neenotna. Obžaloval je, da v Sloveniji kljub nekaterimi sodbam v prid posojilojemalcem in sodne prakse Sodišča EU na temo vprašanja pojasnilne dolžnosti bank določeni sodniki svojega mnenja ne spreminjajo, tako da se nekateri tožniki že štiri leta prestavljajo po raznih instancah in ne pridejo nikamor.

Omenil je, da obstajajo sodniki, ki ne želijo razglasiti ničnosti posojilnih pogodb, ker bi to povzročilo naval na sodišča. Sporen se mu zdi tudi vpliv bank na vlado in tudi na sodni sistem.

Sušnik meni, da je treba rešitev najti kmalu. Čeprav so trenutno razmere na prvi pogled bolj stabilne, veliko posojilojemalcev ne bi zmoglo še enega šoka, je pristavil. Izpostavil je tudi problem zaupanja bankam, regulatorju, politiki in sodstvu, ki ga odsotnost sistemske rešitve poglablja.

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je spomnila, da so na zvezi že takoj po januarju 2015 opozorili, da je treba problematiko reševati sistemsko. Že pred tem so opozarjali tudi, da gre za povsem neustrezen posojilni instrument za stanovanjska posojila. Individualno reševanje prek sodišč vidi kot neprimerno, saj so postopki dolgotrajni in dragi.

Banke so po njenih besedah kršile načelo odgovornega kreditiranja, saj posojilojemalcem niso dale bistvenih informacij in predstavile valutnih tveganj, posojila so s ciljem krepitve tržnega deleža agresivno tržile tudi tistim, ki niso bili posojilno sposobni v tolarjih ali evrih.

Po prepričanju Kutinove bi sprejem zakona pomenil sporočilo vsem bankam, da morajo spoštovati načela odgovornega poslovanja. Bil bi tudi korak na poti obnove zaupanje v bančne ustanove.

Eden od avtorjev zakonskega osnutka s konca leta 2017 je bil nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Ta je obžaloval, da vlada pri svojih stališčih ne upošteva vseh premikov doma in v tujini ter kljub prihodu nove vlade vztraja pri starih odklonilnih stališčih. Za sprejem zakona je po njegovih besedah pomembna ugotovitev iz izkušenj drugih držav, da so ta posojila toksična in se jih sploh ne bi smelo odobravati.

Omenil je še, da so v državah, kjer so se zatekli k zakonodajnim rešitvam, v bran temu stopili ustavni sodniki, ki so se pri svoji argumentaciji sklicevali na iste pravice, kot so zapisane v slovenski ustavi.

Na današnjem posvetu so sodelovali tudi gostje iz tujine, npr. Islandije, Španije, Hrvaške in Madžarske, ki so osvetlili problematiko in različne načine reševanja.

Ključna sporočila predstavitev so bila, da gre za povpraševanje, ki so ga narekovale banke, da je osnovna značilnost primerov teh odsotnost ustreznih informacij o tveganjih in morebitnih posledicah, saj se v primeru ustrezne informiranosti noben razumen potrošnik ne bi odločil zanje, ter da ta posojila niti ne ustrezajo definiciji posojila, temveč gre za kompleksen in tvegan finančni instrument, ki potrošnike naredi odvisne od izjemno dinamičnih valutnih trgov.

Slišati je bilo še, da gre v nemalo primerih celo za znake nezakonitega in orkestriranega delovanja bank v škodo potrošnikom.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar