FinD - Novice - Odbora DZ zavrnila predloge glede Pošte Slovenije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.3.2019

Odbora DZ zavrnila predloge glede Pošte Slovenije

Ljubljana, 04. marca (STA) - Odbora DZ za finance in za gospodarstvo sta danes zavrnila predloge Levice, naj vlada prek SDH doseže, da bo Pošta Slovenije okrepila mrežo poslovalnic po Sloveniji, ter naj se zmanjša zahtevani donos na kapital državne naložbe v to družbo. Vlada je napovedala spremembo zakona o poštnih storitvah glede zagotavljanja univerzalnih poštnih storitev.

Pritiski po doseganju visoke donosnosti naložbe države v Pošto Slovenijo negativno vplivajo na izvajanje osnovne dejavnosti pošte - zagotavljanje univerzalnih poštnih storitev, je dejal poslanec Levice, ki je zahtevala skupno nujno sejo odborov, Miha Kordiš. Posledica tega je po njegovem mnenju pritisk na zaposlene, ki se kaže v izgorelosti, več bolniških odsotnostih in odhodih iz družbe ter v zapiranju poštnih poslovalnic, predvsem na podeželju, kar da pomeni "socialno segregacijo" manj mobilnih ljudi in starejših.

Zato so predlagali, da bi vlada Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) naložila, naj kot skupščina Pošte doseže ustavitev zapiranja poslovalnic in ponovno vzpostavitev široke mreže poslovalnic ter da naj v strategiji upravljanja ovrednoti izvajanje univerzalnih poštnih storitev in to upošteva pri zahtevani donosnosti. Sklepa o tem sta odbora zavrnila. Kordiš je menil tudi, da bi bila potrebna spremembe strategije upravljanja državnih naložb in da bi se v zadnjem koraku razmislilo tudi o subvencioniranju zagotavljanja univerzalnih poštnih storitev iz državnega proračuna.

Državna sekretarja na ministrstvih za finance in gospodarski razvoj Alojz Stana in Aleš Cantarutti sta poudarila, da se SDH prek skupščine Pošte ne sme vmešavati v poslovne odločitve družbe ter da je pri zahtevanem donosu naložbe v Pošto že upoštevano, da ima družba tudi druge naloge, kot je le ustvarjanje dobička.

Cantarutti je dejal, da proučujejo, kako bi spremenili zakon, da Pošta ne bi imela tolikšne izgube pri zagotavljanju univerzalne poštne storitve in da bi bila hkrati za storitev zagotovljena "tudi v zadnjem kraju v Sloveniji". Zakon bi lahko bil po njegovi oceni spremenjen še letos.

Generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak je povedal, da je povpraševanje po dostavi pisem v zadnjih 10 letih padlo za več kot polovico, po plačilnih storitvah pa za dve tretjini, zahtevana gostota omrežja in kakovost (pogostost) dostave pa ostaja. Druge države ta manko pokrivajo ali prek kompenzacijskega sklada, v katerega vplačujejo izvajalci poštnih storitev (kar je v Sloveniji v velikem deležu Pošta Slovenije), ali s subvencijami.

Pošta Slovenije - ta posluje z dobičkom, ki je bil za letos ocenjen na 12,3 milijona evrov, bo pa ob izpolnjevanju dogovora s sindikati (med drugim zvišanje plač in več zaposlitev) približno za polovico nižji - se tako usmerja tudi v tržne dejavnosti, kot je špedicija in logistika ter tudi prodaja trgovskega blaga v poslovalnicah. Ob slednje se je obregnil tudi Kordiš, je pa vodstvo Pošte povedalo, da s tovrstno prodajo ustvarijo za 160 letnih bruto plač (skupno ima Pošta 6300 zaposlenih) prometa, o ustreznosti pa da so mnenja ljudi deljena - nekaterim se zdi neprimerna, ponekod na podeželju pa jo ocenjujejo kot priročno.

Član uprave SDH Andrej Božič je dejal, da bi moral DZ na podlagi razprave o tem, kakšna naj bo poseljenost na podeželju, pripraviti strateški dokument, ki bi potem usmerjal tudi SDH. Če bi se odločili za to, da bi bila Pošta le izvajalec javne storitve, bi bilo treba zagotoviti financiranje, dokler pa je na trgu, pa mora razvijati tudi druge aktivnosti. Predlagal je razmislek o tem, da bi, dokler ni pripravljena sistemska rešitev, ali zvišali ceno poštnih storitev ali pa zmanjšali pogostost dostave na odročnih območjih.

Temu so nasprotovali v Levici, saj da bi bile storitve manj kakovostne in manj dostopne. "Pošta je že sedaj dovolj rentabilna, le država se mora nehati obnašati do nje, kot do molzne krave," je menil Kordiš.

Direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) Tanja Muha je poudarila, da vse več ljudi uporablja e-storitve, kar posledično pomeni upad pri klasičnih poštnih storitvah. Tako si na Akosu prizadevajo, da bi izvajalec univerzalnih poštnih storitev lahko optimiziral poštno omrežje, pri čemer pa ne bi bistveno vplival na pravice končnih uporabnikov in dostopnost kontaktnih točk v popoldanskem času.

Franc Breznik (SDS) je ocenil, da je zakon o poštnih storitvah povozil čas, zato bi bile potrebne spremembe. Menil je, da je treba ohraniti klasično pošto, ki da ima na podeželju tudi socialno noto, in sicer morda delno prek subvencioniranja, delno pa prek uvajanja novih storitev, kot bi bila dostava živil iz trgovine ali toplih obrokov za starejše. Jani Ivanuša (SNS) je bil so tega skeptičen, saj so poštni delavci že tako preobremenjeni.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar