FinD - Novice - Rebalans nared za sprejem na plenarni seji
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.3.2019

Rebalans nared za sprejem na plenarni seji

Ljubljana, 02. marca (STA) - Potem ko so se v začetku februarja s predlogom rebalansa državnega proračuna seznanila vsa zainteresirana delovna telesa državnega zbora, ga je danes kot matično delovno telo obravnaval še odbor za finance. Ob opozorilih fiskalnega sveta in opozicije, da je predvidena poraba previsoka, je soglašal s povečanjem odhodkov prek 10 milijard evrov.

Vlada z rebalansom sledi svojim ključnim usmeritvam, te so doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. "Rebalans je stabilen in razvojno naravnan ter nagovarja vse generacije državljank in državljanov," je članom odbora povedal minister za finance.

Izpostavil je zmanjševanje javnega dolga ter dejal, da se stanje javnih financ izboljšuje, na kar pomembno vpliva gospodarska rast. To se kaže tudi v povečanih prilivih iz naslova davčnih prihodkov.

Vlada tako lahko načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov, prvi se bodo povečali za 6,2 odstotka na 10,35 milijarde evrov, drugi pa za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Državna blagajna naj bi tako leto končala s 193,6 milijona evrov presežka, kar predstavlja 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda.

Prednostne naloge so zdravje, znanost, infrastruktura ter izvajanje črpanja evropskih sredstev, je dejal minister in dodal: "S predlogom rebalansa smo postavili temelje za strukturne ukrepe, ki so pred nami." Njegovo ministrstvo je tako že predstavilo predlog davčnih sprememb, s katerimi se želi spodbuditi domačo potrošnjo in s tem gospodarsko rast ter narediti trg dela mednarodno konkurenčen.

V SDS so takšnim načrtom odrekli podporo. "Predlog rebalansa ne zagotavlja srednjeročne stabilnosti javnih financ, povečuje odhodke, ki bodo trajali v nedogled, ob tem pa ne zagotavlja zadostnih prihodkov," je opozoril Andrej Šircelj (SDS). Kritičen je bil do napovedane zvišane obdavčitve kapitala in opozoril, da obravnavani dokument ne vsebuje nobenih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali strukturni primanjkljaj.

Fiskalni svet opozarja, da država troši za okoli 270 milijonov evrov preveč ter da posledično obstaja tveganje za srednjeročno vzdržnost javnih financ, je opozorila Monika Gregorčič (SMC). "Na podlagi lastnih izkušenj z vodenjem vlade se zavedamo, da je javnofinančna vzdržnost zelo pomembna kategorija," je dejala poslanka, ki srednjeročno strukturno uravnoteženost pričakuje od proračunskih dokumentov za prihodnja leta, katerih priprave se bo morala vlada lotiti kmalu po sprejemu rebalansa.

Ker ne prinaša strukturnih rešitev za prihodnost, na kar opozarja tudi fiskalni svet, so v NSi do predloga rebalansa zadržani. Javnofinančni odhodki se povečujejo, ni pa ukrepov, ki bi proračunu zagotavljali dolgoročne prihodke, je podobno kot Šircelj dejala Ljudmila Novak (NSi). "Dokler je gospodarska rast visoka, so prihodki res visoki, a vemo, da se gospodarstvo že ohlaja, predvsem v Nemčiji, od katere so slovenski izvozniki zelo odvisni," je pojasnila.

Anja Bah Žibert (SDS) je oporekala Bertoncljevim besedam, da je vlada pripravila razvojno naravnan predlog rebalansa. "Ta proračun sploh nima pravih ciljev," je dejala. Jani Ivanuša (SNS) pa pred pretiranim trošenjem posvaril z besedami, da gre pri načrtovani rasti prihodkov zgolj za oceno, medtem ko se bodo odhodki zares za toliko povečali.

"S 'šparanjem' ni razvoja," je odgovoril Jože Lenart (LMŠ). Vsa ministrstva in vsi resorji bodo dobili več, je dejal in dodal, da vlada daje jasno sporočilo, za kaj in kje se bo poraba povečala - to je za razvoj in reforme, ki so potrebne zaradi demografskih trendov. Robert Polnar (DeSUS) pa je kritike rebalansa opomnil, da je z več kot 10 milijardami evrov predvidena rekordna poraba, a tudi če bi imeli na voljo še več denarja, ne bi zadostili željam vseh.

"Toliko denarja, kot ga imamo zdaj, nismo imel zadnjih 15, 20 let," se je strinjal Matjaž Han (SD) ter ugotovil, da gre za rezultat politik, vendar ne le te vlade, tudi prejšnjih. "Ta rebalans daje nazaj vsej del tistega, kar je bilo v preteklosti odvzeto," pa je dokument ocenil za optimalnega njegov strankarski kolega Jani Prednik.

Rebalans bodo podprli tudi v SAB, saj bodo več dobili tako občine kot zaposleni v javnem sektorju in upokojenci, več denarja se namenja tudi za zdravstvo, raziskovalno dejavnost, socialo. A Slovenija že šest let beleži gospodarsko rast in krize je konec, zato se zdi Andreju Rajhu (SAB) prav, da bi sprejeli še kakšen ukrep v korist upokojencev, kot je denimo zvišanje odmernega odstotka za pokojnine.

Svoje glasove rebalansu so obljubili tudi v Levici, katere poslanec Luka Mesec je ocenil, da sledi tako socialni kot razvojni usmeritvi, ki jo država v tem trenutku potrebuje. V stranki so zadovoljni, da dokument vsebuje veliko zadev, za katere si prizadevajo tudi sami, kljub temu pa ostajajo kritični do nekaterih postavk. Med njimi je Mesec izpostavil področje obrambe, pa čeprav je vlada od predložitve predloga rebalansa zmanjšala načrtovane nakupe orožja.

Opozicijske poslanske skupine so k predlogu rebalansa vložile 34 dopolnil, od katerih odbor ni podprl nobenega. V nadaljevanju seje je podprl še predlog novele zakona o izvrševanju proračuna, s katero se med drugim znižuje potrebna zadolžitev države v tem letu.

DZ bo rebalans skupaj z novelo zakona obravnaval na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar