FinD - Novice - Konec lanskega leta najnižja anketna brezposelnost v desetih letih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.2.2019

Konec lanskega leta najnižja anketna brezposelnost v desetih letih

Ljubljana, 28. februarja (STA) - Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je bila v zadnjem lanskem četrtletju 4,4-odstotna in se je glede na enako obdobje predlani znižala za 1,4 odstotne točke, je danes sporočil državni statistični urad. Gre za najnižjo stopnjo anketne brezposelnosti po zadnjem četrtletju leta 2008, ko je znašala 4,3 odstotka.

Po besedah v. d. generalne direktorice statističnega urada Genovefe Ružić se je s tem stopnja anketne brezposelnosti močno približala najnižji ravni v vsem zadnjem obdobju meritev, ki je bila v tretjem četrtletju 2008 (4,1 odstotka).

Glede na povprečje EU, ki je bilo v tretjem trimesečju pri 6,6 odstotka, je bila stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji precej nižja, je na novinarski konferenci v Ljubljani omenila Ružićeva.

Med mladimi (od 15 do 29 let) je bila anketna brezposelnost v zadnjem lanskem trimesečju 7,6-odstotna oz. dve odstotni točki nižja kot leto prej. Najnižja je bila med starejšimi osebami (od 55 do 64 let), in sicer 3,8-odstotna.

Stopnja dolgotrajne brezposelnosti se je spustila pod dva odstotka, bila je 1,8-odstotna. Število dolgotrajno brezposelnih oseb se je v medletni primerjavi znižalo za 35,6 odstotka, in sicer z 29.000 na 19.000.

Anketno brezposelnih je bilo v zadnjih treh mesecih lanskega leta 45.000 oz. 14.000 (24,3 odstotka) manj kot v zadnjih treh mesecih leta 2017. Število delovno aktivnih se je povečalo za 12.000 (1,2 odstotka) na 984.000.

Neaktivnih prebivalcev je bilo 729.000, kar je 4000 (0,6 odstotka) več kot v zadnjem četrtletju 2017. Največ neaktivnih, 394.000 ali 54 odstotkov, je bilo med prebivalci v starostni skupini 65 let ali več, najmanj pa v starostni skupini od 25 do 49 let, in sicer 47.000 ali sedem odstotkov.

Od 807.000 zaposlenih v delovnem razmerju jih je v zadnjem lanskem četrtletju 133.000 ali 16,5 odstotka opravilo nadure oz. delalo zunaj delovnega časa. Med zaposlenimi moškimi je bilo takih 18 odstotkov (76.000), med zaposlenimi ženskami pa 15 odstotkov (57.000). 18 odstotkov delovno aktivnih bi za višje plačilo želelo delati več ur na teden, kot delajo običajno.

Ružićeva je ob predstavitvi podatkov s trga dela izpostavila tudi, da je bilo v 2018 na razpolago zelo veliko prostih delovnih mest, v vsakem četrtletju več kot 19.000.

V četrtem trimesečju lani je bilo v medletni primerjavi število prostih delovnih mest višje za okoli 2000, največje povpraševanje pa je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini in gostinstvu.

Stopnja prostih delovnih mest, torej delež prostih delovnih mest v vseh delovnih mestih, je bila v zadnjem četrtletju 2,4-odstotna, kar je 0,2 odstotne točke več kot v enakem obdobju 2017. Primerjalno gledano je Slovenija s tem na petem mestu med 17 članicami EU, za katere so bili na voljo najnovejši podatki za tretje trimesečje. Najvišja je stopnja na Češkem (šest odstotkov), sledita Nemčija in Nizozemska (trije odstotki), pred Slovenijo je še Madžarska (2,8 odstotka).

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar