FinD - Novice - BDP lani s 4,5-odstotno rastjo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.2.2019

BDP lani s 4,5-odstotno rastjo

Ljubljana, 28. februarja (STA) - Bruto domači proizvod (BDP) se je lani po prvi oceni statističnega urada realno zvišal za 4,5 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa je bila medletna rast 4,1-odstotna. Sezonsko prilagojeni BDP je bil medtem v zadnjem četrtletju lani za 0,8 odstotka višji kot v tretjem trimesečju in za 3,6 odstotka višji kot v enakem obdobju predlani.

V celotnem 2018 se je BDP po sezonsko prilagojenih podatkih povečal za 4,6 odstotka.

Gospodarska rast je bila medletno največja v prvem in tretjem četrtletju, ko je po desezoniranih podatkih dosegla 5,2 oz. 5,1 odstotka, realno pa 4,8 in 5,0 odstotka. V drugem in zadnjem četrtletju je medtem po sezonsko prilagojenih podatkih dosegla 4,6 in 3,6 odstotka, realno pa v obeh po 4,1 odstotka.

Lanska realna rast BDP, ki je sledila 4,9-odstotni krepitvi v 2017, je tako po prvi oceni skladna s pričakovanji domačih in mednarodnih ustanov oz. celo malenkost višja.

Po jesenski napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj naj bi lanska gospodarska rast v Sloveniji dosegla 4,4 odstotka, Evropska komisija je novembra lani ocenila, da bo ta 4,3-odstotna, po ocenah Banke Slovenije s sredine lanskega decembra pa naj bi bila 4,2-odstotna.

V tekočih cenah se je medtem BDP po prvi oceni lani zvišal za 6,9 odstotka in dosegel 45.948 milijonov evrov. Predlani je bila nominalna rast BDP 6,5-odstotna.

Romana Korenič s statističnega urada je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila, da izvoz še vedno pomembno prispeva k rasti BDP, a vse pomembnejše postaja domače trošenje, tako da se relativni prispevek domače potrošnje h gospodarski rasti povečuje, prispevek izvoza pa se zmanjšuje.

Rast izvoza je bila tako tudi lani krepka, a po pojasnilih statistikov zmernejša kot v 2017. Izvoz se je lani tako povečal za 7,2 odstotka, v 2017 pa za 10,7 odstotka. Uvoz je medtem narasel za 7,7 odstotka, kar je 2,6 odstotne točke manj kot v 2017.

Saldo menjave s tujino je tako lani k rasti BDP prispeval 0,3 odstotne točke, kar je precej manj kot v 2017, ko je bil prispevek pri 1,3 odstotne točke.

Je pa čedalje pomembnejša domača potrošnja. V letu 2018 se je povečala za 4,6 odstotka, kar je bilo največ po letu 2007.

Bruto investicije so se povečale za 12,6 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj kot v 2017. Bruto investicije v osnovna sredstva so znotraj tega medtem narasle za 10,6 odstotka, kar je približno toliko kot v 2017 (10,7 odstotka).

Končna potrošnja se je povečala za 2,3 odstotka (v 2017 za 1,5 odstotka). Pri tem je šla potrošnja gospodinjstev navzgor za 2,2 odstotka, potrošnja države pa za 2,6 odstotka. Rast državne potrošnje je bila bistveno večja kot v 2017, ko je dosegla 0,5 odstotka.

Spodbudno je tudi, da je skupna zaposlenost lani dosegla 1.017.000 oseb, kar je največ, odkar so na voljo podatki, torej od 1995 dalje. Glede na leto 2017 se je zaposlenost povečala za 28.000 oseb ali za tri odstotke, so še poudarili na statističnem uradu.

Gledano samo na zadnje lansko četrtletje so bila gibanja v zunanji menjavi v primerjavi z zadnjima dvema letoma zmernejša, predvsem v primerjavi z 2017, ko so stopnje rasti presegle celo 12 odstotkov, in s prvo polovico 2018. Izvoz se je v medletni primerjavi povečal za 6,8 odstotka, uvoz pa za 6,6 odstotka. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil pozitiven v višini 0,7 odstotne točke.

Domača potrošnja se je v zadnjem četrtletju lani medletno povečala za 3,7 odstotka, kar je za približno toliko kot v drugem četrtletju, a manj kot v prvem in tretjem četrtletju, ko je doseglo 6,1 oz. pet odstotkov.

Končna potrošnja gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju lani povečala za 2,1 odstotka, kar je bilo izrazitejše povečanje kot v predhodnih dveh četrtletjih, ko je doseglo 1,8 oz. 1,2 odstotka. Je bila pa rast precej nižja kot v prvem trimesečju, ko je dosegla 3,9 odstotka.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 8,2 odstotka, kar je bilo nekoliko nižja rast kot v prejšnjih četrtletjih leta, ko je dosegla od 10,1 odstotka v prvem do 13,8 odstotka v tretjem.

V okviru zasebne potrošnje večjih posebnosti statistiki niso zaznali, naraščali so vsi izdatki v okviru potrošnje gospodinjstev, ni pa bilo bistvenih sprememb dinamike. Že od 2014 občutno naraščajo izdatki za trajne dobrine, a je ta delež razmeroma majhen znotraj celotne potrošnje. Rasli so tudi izdatki razne nakupe, pa tudi vsakodnevni nakupi. So pa bili decembrski izdatki za nakupe lani izrazitejši kot v 2017.

Med investicijami v osnovna sredstva pa so zaznali umiritev investicij v gradbeništvu. V tretjem četrtletju so bile namreč te po besedah Koreničeve izjemno visoke in so zabeležile celo več kot 20-odstotno medletno rast. V zadnjem četrtletju je bila rast nekaj nad 12 odstotkov, kar je še vedno visoko, a bistveno manj. Zmernejša je bila tudi rast investicij podjetij v stroje ter transportno opremo. So se pa okrepile investicije v stanovanjsko gradnjo, ki so s šestodstotno rastjo dosegle najvišjo krepitev od druge polovice 2016.

Glede napovedi za letos v luči ohlajanja rasti v mednarodnem okolju je Koreničeva rekla, da so te zelo nehvaležne. "Smo odprto gospodarstvo in odzivni na spremembe na svetovnem trgu. Kdaj in kako ter v kakšni meri se bo dogajanje v svetu odrazilo, pa je težko reči," je dejala. Napovedi domačih in mednarodnih ustanov za letošnjo rast slovenskega BDP se sicer gibljejo med 3,3 in 3,7 odstotka.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar