FinD - Novice - Ptujski kmetje za zagotovitev stoodstotne sledljivosti mesa
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

25.2.2019

Ptujski kmetje za zagotovitev stoodstotne sledljivosti mesa

Ptuj, 25. februarja (STA) - Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Ptuj in predstavniki tamkajšnjih zadrug so na današnji seji sveta območne enote med drugim razpravljali o problematiki sledljivosti mesa in od odgovornih v državi zahtevali, da zagotovijo stoodstotno sledljivost porekla mesa in izdelkov ter kakovost vsem potrošnikom, tako posameznikom kot javnim zavodom.

Kot je na seji povedal direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Branko Ravnik, je evropska zakonodaja, ko gre za zagotavljanje sledljivosti z namenom zagotavljanja varne hrane, urejena, ni pa popolna, v kar smo se nedavno lahko prepričali na primeru afere s poljsko govedino.

"Je kar nekaj težav in nepojmljivo je, da se kaj takega zgodi v evropskem sistemu, ki ga označujemo kot vrhunskega in delujočega. Zato je naša naloga potrošnikom svetovati, da zaupajo tistim sistemom, ki so bolj dodelani in slovenski zagotovo je," je dejal Ravnik.

Še najbolje so namreč po njegovem stvari urejene pri prostovoljnih shemah, zato so se pri njihovi shemi Izbrana kakovost odločili, da je poreklo ena od pomembnih informacij, na podobnem principu pa temelji še kar nekaj shem kakovosti v drugih državah.

V KGZS zato pričakujejo resen razmislek in vzpostavitev sistema označevanja porekla do končnega potrošnika tudi pri izdelkih in gastronomiji. Na evropski ravni to poskusno že teče v Franciji, kjer so sprejeli zakon, po katerem mora biti tudi v restavracijah na meniju označeno poreklo surovine, ki je gostu dana na mizo.

Kot je dejal Ravnik, je problematična tudi ureditev, po kateri je izdelek, ki je nekoliko predelan ali zgolj zapakiran v Sloveniji, že slovenski izdelek, saj je to po njegovem zavajajoče.

Pomembno se mu zdi tudi vodenje masnih bilanc, ki bi na ravni države dale informacijo o tem, koliko mesa v Sloveniji pridelamo, porabimo, izvozimo ali uvozimo, da bodo masni tokovi v državi bolj jasni in bo ta informacija na voljo tudi potrošnikom.

Lotiti pa se je po njegovem treba tudi osveščanja potrošnikov, da bi tovrstne informacije bolj odločno zahtevali, saj bo tako tudi zakonodajalec imel več volje, da zadeve uredi. Ob tem je dodal, da brez krepitve v agroživilski verigi ne bo šlo. "Če bodo razmere še naprej take, kot so trenutno v prašičereji, potem ne bo pomagalo nobeno označevanje, saj ne bo česa prodajati," je dodal Ravnik.

Dejstvo, da potrošniki vendarle postajajo vse bolj občutljivi na to, kaj kupujejo in kaj zaužijejo, je po Ravnikovih besedah pozitiven signal za dolgoročno možnost uspeha slovenskega kmetijstva, saj se bo tako ekonomski položaj posameznih panog vendarle izboljšal.

Predsednik sveta ptujske območne enote Milan Unuk se je ob tem vprašal, ali so se slovenski potrošniki kaj naučili iz zadnjega primera s poljsko govedino. Kot je dejal, je ta afera deloma lahko za slovenske kmete pozitivna, saj so potrošniki lahko videli, kaj vse jim trgovci in predelovalci ponujajo in ljudje sploh ne vedo, kaj jedo.

"Sledljivost od kmeta do klavnice je 99-odstotno zagotovljena, od tam naprej pa se izgubi. Ob tem so potrošniki neosveščeni, saj nihče ne ve, kaj je v hrenovkah ali klobasah, saj te sledljivosti ni. Že to je zaskrbljujoče, da lahko pri uvozu mesa iz druge države tega pri nas premeljejo in postane slovenski izdelek," je dejal Unuk.

Po besedah direktorja ptujskega Kmetijsko gozdarskega zavoda Andreja Reberniška na tem področju ne bo reda, dokler ne bomo vsi skupaj zahtevali stoodstotne sledljivosti. V vinarstvu se točno ve, kdo je pridelovalec, od kod je pridelek, zato ne razume, zakaj to ni mogoče tudi pri mesnih izdelkih.

Kot je poudaril, je danes globalizacija tako močna, da imajo velike trgovske verige svoje sisteme, ki močno pritiskajo na nižanje cen, zato je edini odgovor, da potrošniki zahtevamo poreklo.

"Nihče si ne kupi čevljev za 20 evrov, ker ve, da je pomembna kakovost, ne razumem pa, zakaj pri hrani ni takšnega razmišljanja," je dejal Rebernišek, ki še zlasti poudarja pomembnost stoodstotne sledljivosti tudi pri javnih naročilih za prehranske obrate v javnih zavodih.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar