FinD - Novice - Potrditev splošnega dogovora prižiga zeleno luč ukrepom za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.2.2019

Potrditev splošnega dogovora prižiga zeleno luč ukrepom za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu

Ljubljana, 21. februarja (STA) - Z današnjo potrditvijo finančnega načrta ZZZS ter spornih vprašanj iz splošnega dogovora v zdravstvu je vlada danes med drugim prižgala zeleno luč ukrepom za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu. Med drugim bodo izvajalce zdravstvenih storitev skušali spodbuditi k izvedbi več prvih pregledov z višjimi cenami za vse preglede nad normo.

Z današnjo potrditvijo splošnega dogovora ter finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so sprejeti pogoji za sklenitev pogodb z izvajalci v zdravstvu, je na današnji novinarski konferenci po seji vlade spomnil minister za zdravje Samo Fakin. Sporna vprašanja so težka 115 milijonov evrov, 104 milijone evrov bo namenjenih pokritju višjih plač zdravstvenih delavcev, ki izhajajo iz lanskega dogovora s sindikati.

Preostanek denarja gre za skrajševanje čakalnih dob na področju 15 različnih specialnosti: rehabilitacije, ortopedije, revmatologije, otorinolaringologije, kardiologije in vaskularne medicine, fiziatrije, ginekologije, infektologije, internistike, alergologije, okulistike, pulmologije, splošne kirurgije, urologije, tireologije in dermatologije. Za preseganje programa mladinskega zobozdravstva pa bodo izvajalcem plačali dodatnih 15 odstotkov cene storitev.

Minister je priznal, da je od vodstev zdravstvenih zavodov odvisno, koliko dodatnega programa pregledov bodo v nekem zdravstvenem domu ali bolnišnici opravili. "Ti pregledi bodo zavodom posebej plačani. Prve preglede lahko začnejo opravljati takoj, le povečati morajo število ambulant. (...) Vem, da je sistem rigiden in bo trajalo. A v roku enega leta lahko dosežemo napredek," je ocenil Fakin. Spomnil je, da se čakalnim dobam več let ni posvečalo primerne pozornosti, "zdaj pa je težko spremeniti navade in organizacijo dela".

Fakin pričakuje, da se bo na skrajšanju čakalnih dob najbolj poznalo, če se bodo tega pospešeno lotili v treh največjih slovenskih bolnišnicah - Ljubljani, Mariboru in Celju. Če javni zavodi ne bodo odzivni, bodo za to zainteresirani zasebni izvajalci, je opozoril.

Dodaten denar so namenili tudi za družinske zdravnike ter otroškega in šolskega dispanzerja; 3,5 milijona evrov bodo namenili za dodatnih 95 referenčnih ambulant, ki jih bodo po besedah Fakina vključili v vse ambulante družinske medicine. V splošnem dogovoru so predvideli tudi dodatnih 32 ambulant družinske medicine ter 21 pediatričnih in šolskih ambulant.

Ob tem je minister opozoril, da kljub denarju v sistem lahko dodajo nove time le na podlagi danega števila zdravnikov, ki končajo določeno specializiacijo.

Dodatnih 2,6 milijona evrov so namenili nevrološki kliniki za povečano obravnavo nevroloških bolnikov v luči povečevanja patologije na tem področju, celjska bolnišnica pa bo dobila skoraj 374.000 evrov za program rehabilitacije, s čemer se bodo tovrstne storitve približale bolnikom, je dodal minister.

Dodaten denar namenjajo tudi za področje ortodontije ter razvojnim ambulantam, 121.000 evrov pa za financiranje dodatne ambulante družinske medicine v Bovcu in Bohinju, da bodo lažje pokrili predvsem veliko povečanje števila bolnikov v času turistične sezone; 1,7 milijona bo namenjenih za financiranje mreže dispečerske službe, 147.000 evrov pa za širitev registra pljučnega raka.

Za financiranje mreže dispečerske službe bo namenjenih 1,7 milijona evrov, 147.000 evrov pa za širitev registra pljučnega raka.

Minister je na novinarsko vprašanje glede pobude medicinskih sester za pogovor glede kompetenc pojasnil, da njihov predlog dogovora o kompetencah še proučujejo. Kot je pojasnil, ni še dorečeno, katere naloge lahko dejansko dela le diplomirana medicinska sestra, katere pa tudi srednja medicinska sestra. Zbornica zdravstvene in babiške nege namreč zastopa stališče, naj čim več opravijo diplomirane medicinske sestre, vodstva zavodov pa, da čim več opravijo srednje medicinske sestre. "V ozadju je tudi bitka za denar in manjši obseg dela," je dodal Fakin.

Glede napovedanega zakona o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov je napovedal, da ga bo koalicijskim partnericam predstavil na koalicijskem vrhu 15. marca. Osnutek je trenutno še v usklajevanju znotraj stranke LMŠ in strokovnih služb. "Če želimo imeti učinkovite inštitucije, je treba določene elemente iz upravljanja gospodarskih družb prenesti na javne zavode. Lastnina ostane 100-odstotno državna, je pa treba profesionalizirati nadzorne odbore," je še dejal Fakin.

Kot je pojasnil, bo "poskusni zajček" Splošna bolnišnica Celje, kjer bodo zamenjali dva nadzornika. Po besedah Fakina bodo pripeljali dva člana, ki ju je predlagala okrajna gospodarska zbornica. Uzakonili bi tudi možnost povezovanja zdravstvenih zavodov v nekakšne holdinge, prav tako po vzoru gospodarstva. "Le tako bomo optimizirali zdravstvene inštitucije, na primer z enotno nabavno službo, česar zakonodaja zdaj ne omogoča," je dodal Fakin.

Ob tem je izrazil upanje, da bo predlog takega zakona podprla tudi opozicija, glede na to, da je bilo to tudi med njihovimi idejami.

Minister je danes še povedal, da so podpisali pogodbo v višini 4,8 milijona evrov za začetek del za prenovo urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Dela se bodo po besedah Fakina predvidoma začela prihodnji mesec, končana naj bi bila v enem letu. V času gradnje bodo potekali razpisi za nakup medicinske opreme.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar