FinD - Novice - Župani tokrat o prostorskem razvoju občin ter razmerju med občinami in državo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

31.1.2019

Župani tokrat o prostorskem razvoju občin ter razmerju med občinami in državo

Ljubljana, 30. januarja (STA) - Županje in župani so na drugem delu strokovnega srečanja v organizaciji Skupnosti občin Slovenije med drugim razpravljali o prostorskem načrtovanju, razmerju med občinami in državo ter možnostih pridobivanja evropskih sredstev. Kot je dejal urbanist Janez Koželj, imajo odločevalci nove možnosti pri urejanju naselij in krajine v svojih občinah.

Ljubljanski podžupan Koželj, ki je začrtal dolgoročno vizijo prestolnice, se je v svoji predstavitvi osredotočil na sistem urejanja prostora, ki je po njegovem mnenju v slabem stanju. Razloge za to vidi v razdrobljenosti in permisivnosti predpisov, neučinkoviti inšpekciji in prepričanju lastnikov nepremičnin, da ni omejitev pri uživanju lastninske pravice.

Obstajajo pa z novim odlokom v zakonu o urejanju prostora zdaj nove možnosti pri urejanju podob naselij in krajine v občinah. Kot je dejal, lahko po novem občina "dejavno posega v desetletja uničene, nevzdrževane in moteče hiše ter ruševine, ki kvarijo podobo naselij in krajine". Občina lahko namreč ukaže ali zapove vzdrževanje objekta ali odstranitev neke stare hiše oz. porušitev in ureditev degradiranega zapuščenega prostora, in če lastnik tega ne izvede, lahko to stori občina sama in vpiše lastnino v hipoteko, je pojasnil Koželj. Dodal je, da to velja tudi za oglasne plakate, grafite, kričeče fasade ter drevje in zelenje.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon je v uvodnem nagovoru županom dejal, da je vsak poseg v prostor skorajda nepovratna zadeva, zato je zelo pomembno, kako se lotiti prostorskega načrtovanja, ki mora biti skladno z novo prostorsko in gradbeno zakonodajo.

Generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan je županom svetovala, naj čim prej sprejmejo občinski prostorski načrt - po njenih podatkih je ta v pripravi še v 36 občinah. Čas imajo do 31. decembra 2021, ko bodo vsi stari prostorski načrti in odloki o prostorskih ureditvenih pogojih prenehali veljati, je opozorila.

Občinski prostorski načrt izdela multidisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo vodi pooblaščeni prostorski načrtovalec, a pri tem je pomembna tudi vloga občine. "Tega ne prepuščajte samo prostorskim načrtovalcem, aktivni morate biti tudi sami," je poudarila Radovanova. Opozorila je tudi na še en datum, 1. januar 2023, ko morajo biti sprejeti regionalni prostorski plani.

Županje in župani so s kolegi iz drugih občin ter predstavniki državnih institucij izmenjevali znanja in poglede tudi o stanovanjski politiki v občinah, razvojnih priložnostih z vidika trajnostnega turizma in novih tehnologij ter varnosti v občinah. Nagovoril jih je tudi predsednik DZ Dejan Židan, ki je spregovoril o sodelovanju med DZ, občinami in združenji občin, pri čemer je izpostavil vpliv lokalnih skupnosti na zakonodajo prek odborov in komisij.

Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič ter njegova sodelavca z vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Bojan Suvorov in Dimitrij Pur so predstavili možnosti pridobivanja evropskih sredstev.

Kot je poudaril Purič, je programsko obdobje 2014-2020 drugačno kot preteklo, saj v njem ni določene prioritete, namenjene regijam in občinam. "Vendar pa to ne pomeni, da možnosti ni," je dodal in pri tem omenil javne razpise za trajnostno mobilnost, energetsko sanacijo stavb zlasti v lokalni skupnosti in za ohranjanje na območju Nature 2000.

Obstaja pa po njegovih navedbah tudi nekaj instrumentov, ki se izvajajo po principu "od spodaj navzgor", to sta denimo uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD) ter orodje Celostne teritorialne naložbe (CTN). Kot je dodal minister, so v proračunskem obdobju 2014-2020 vzpostavljeni tudi čezmejni, medregionalni in transnacionalni programi Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS).

Minister je izrazil prepričanje, da se vlada zaveda, kako pomembno je izvajanje evropske kohezijske politike ter da je to nedvomno treba še pospešiti. Napovedal je tudi, da bodo še v tem letu pripravili štiriletni državni program razvojnih politik, ki izhaja iz strategije razvoja Slovenije do leta 2030.

Kot je pojasnil Suvorov, je od razpoložljivih sredstev v višini 3,068 milijarde evrov, ki so Sloveniji na voljo iz naslova operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja do konca lanskega leta ministrstvom dodelila 2,2 milijarde evrov.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar