FinD - Novice - Slovenija v pogovore s komisijo o omejitvah za NLB
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

29.1.2019

Slovenija v pogovore s komisijo o omejitvah za NLB

Ljubljana, 29. januarja (STA) - Potem ko država do konca lanskega leta ni uspela prodati celotnega državnega deleža v NLB, bi morala banka med drugim sprožiti prodajo deleža v hčerinski zavarovalnici NLB Vita. V NLB si želijo, da jim tega ne bi bilo treba storiti, očitno pa na to računa tudi vlada, ki se že pripravlja na pogovore z Evropsko komisijo o odpravi omejitev za NLB.

Država je lani delno privatizirala NLB, za katero so po sanaciji leta 2013 veljali omejevalni ukrepi, ki so ji preprečevali konkurenčno prednost pred drugimi bankami, ter izravnalni ukrepi, ker je država delno prodajo večkrat odložila. Lastniki 65 odstotkov banke so postali različni vlagatelji, država pa je obdržala 35 odstotkov.

Ker pa prodaja celotnega državnega lastniškega paketa v višini 75 odstotkov minus ene delnice ni bila izvedena do konca lanskega leta, za NLB še vedno veljajo določene omejitve in zahteve, med drugim bi morala NLB skladno z odločitvijo Evropske komisije sprožiti tudi prodajo deleža v zavarovalnici NLB Vita.

Ta je največja bančna življenjska zavarovalnica na slovenskem trgu in na tretjem mestu med klasičnimi življenjskimi zavarovalnicami. NLB Vita skozi leta posluje uspešno. Po razpoložljivih podatkih iz zadnjega medletnega poročila je v prvih devetih mesecih lani obračunala za 57,85 milijona evrov kosmate zavarovalne premije oz. 9,3 odstotka več kot leto prej, njena bilančna vsota pa se je v medletni primerjavi povečala za slabih pet odstotkov na 466 milijonov evrov. Tržni delež zavarovalnice, brez upoštevanja pokojninskih družb, je znašal 14,8 odstotka.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je že ob uvrstitvi delnic NLB na borzo novembra lani izrazil upanje, da bo mogoče v pogovorih z Evropsko komisijo nasloviti upravičenost preostalih omejitev in zahtev in doseči njihovo odpravo. V pogovoru za Delo konec decembra lani je Brodnjak dejal, da je po prodaji 65 odstotkov banke napočil trenutek za nov dialog z Evropsko komisijo, saj da ni več upravičenih razlogov, da bi bila banka še naprej poslovno prikrajšana.

Na dialog z Evropsko komisijo očitno računa tudi vlada. "Vezano na preostale omejitve iz zavez, ki so bile dane Evropski komisiji iz naslova državne pomoči NLB, so pripravljene strokovne podlage za začetek pogovorov z Evropsko komisijo na strokovno-tehnični ravni," so za STA te dni pojasnili na ministrstvu za finance.

V Bruslju na vprašanja glede možnosti odprave še preostalih zavez oziroma omejitev v povezavi s privatizacijo NLB neuradno izpostavljajo, da nimajo specifičnega komentarja, da pa na splošno Evropska komisija od članic EU pričakuje, da bodo spoštovale svoje zaveze glede državnih pomoči v določenih rokih.

Za banko sicer, dokler država ne zniža svojega deleža na 25 odstotkov in eno delnico, obstajajo med drugim še prepoved prevzemov, prepoved agresivnega oglaševanja in opravljanja storitev lizinških poslov in faktoringa. NLB je medtem že decembra zaprla tudi 14 poslovalnic po Sloveniji, še eno mora zapreti do junija.

Po lanski privatizaciji NLB, ki se bo s prodajo še preostalih 10 odstotkov nadaljevala letos, Slovenijo v prvi polovici letošnjega leta čaka še en velik zalogaj - prodaja 100-odstotnega deleža Abanke, ki jo je treba izpeljati zaradi državne pomoči v letih 2013 in 2014. Slovenski državni holding (SDH) je postopek prodaje sprožil novembra lani, že takoj pa so vzniknila vprašanja, ali mora država res privatizirati vse banke.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je zato nasprotnikom "prodaje finančne suverenosti države" obljubil, da bodo za Abanko preučili alternativne lastniške scenarije, a da prodaja poteka po zarisani časovnici. Ocenil sicer je, da ni realno, da se takšna alternativa vzpostavi. Če bi Abanka ostala v državni lasti, bi bilo treba spremeniti strategijo upravljanja z državnim premoženjem in z drugačno metodo izvesti privatizacijo. Ustavitev prodaje bi morala Slovenija še pred tem izpogajati pri Evropski komisiji.

Vlada sicer zdaj izvaja strategijo umika iz lastništva Abanke in sledi ciljem prodaje do sredine letošnjega leta. Kot so za STA te dni pojasnili na finančnem ministrstvu, SDH v sodelovanju s finančnim in pravnim svetovalcem že vodi vse predvidene aktivnosti prodajnega postopka Abanke za pravočasno implementacijo prodajne zaveze. "S tem se sledi tudi strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, v kateri je Abanka opredeljena kot portfeljska naložba," so navedli.

Nezavezujoč interes za nakup tretje največje banke pri nas, v katero sta se po sanaciji in podržavljenju leta 2013 združili prej ločeni banki Abanka Vipa in Banka Celje, so po pisanju časnika Finance izkazali srbska AIK banka Miodraga Kostića, madžarska OTP banka, sklad Apollo, avstrijska Erste Group, sklad Blackstone in sklad Advent.

Časovnega načrta prodaje v SDH ne razkrivajo, po neuradnih informacijah Financ pa naj bi se po oddaji nezavezujočih ponudb januarja začeli skrbni pregledi, konec februarja oz. marca pa naj bi sledile zavezujoče ponudbe in izbor kupca. Pogodba mora biti podpisana najpozneje do 30. junija.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar