FinD - Novice - Katičeva ob napovedani tožbi Bruslja podprla slovenske organe pregona glede preiskav v Banki Slovenije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.1.2019

Katičeva ob napovedani tožbi Bruslja podprla slovenske organe pregona glede preiskav v Banki Slovenije

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je napovedala odločen odgovor na napovedano tožbo Evropske komisije proti Sloveniji in podporo slovenskim organom pregona za razjasnitev okoliščin ob sanaciji bank leta 2013. Poudarila je, da se je Banka Slovenije šele ob začetku hišnih preiskav začela sklicevati na imuniteto EU oz. nedotakljivost arhivov.

Komisija tožbe sicer še ni vložila, zaradi česar njeni argumenti ministrstvu še niso znani, lahko pa o njih sklepajo na podlagi dosedanjih aktivnosti. Srž problema se nanaša na preiskavo Banke Slovenije zaradi suma kaznivih ravnanj ob sanaciji bank leta 2013.

Med slovenskimi in evropskimi organi je namreč prišlo do različnih stališč glede definicije arhivov EU. "Stališče Evropske komisije bi v praksi pomenilo, da bi bilo za preiskavo potrebno vnaprejšnje soglasje Evropske centralne banke (ECB), to pa je za Slovenijo nesprejemljivo, saj je pri preiskavah element presenečenja ključen, priprave pa morajo potekati v tajnosti," so navedli na ministrstvu.

Slovenski organi pregona so v okviru začetnih preiskovalnih aktivnosti najprej večkrat skušali zagotoviti sodelovanje vodstva Banke Slovenije za pridobitev relevantne dokumentacije, a so bili pri tem neuspešni. Kriminalisti in tožilci so na podlagi odredbe sodišča zato leta 2016 opravili hišno preiskavo, v okviru katere so zasegli dokumente v fizični in elektronski obliki, podatke iz centralnega strežnika Banke Slovenije ter določeno strojno opremo.

Kot izpostavljajo na ministrstvu, se je Banka Slovenije šele ob izvedbi hišne preiskave začela sklicevati na imuniteto EU oziroma nedotakljivost njenih arhivov. Komisija namreč pojem arhiva tolmači široko, tako da naj bi vsa dokumentacija, vključno s pripravljalnimi dokumenti za sestanke ECB, uživala zaščito. Po mnenju ministrice Katičeve bi tako široka interpretacija v praksi zelo otežila kakršnekoli preiskave kaznivih dejanj v Banki Slovenije, pa tudi drugih organih, ki z evropskimi neposredno komunicirajo, kar zagotovo ne more biti cilj EU.

Bruselj je Sloveniji očital tudi kršitev načela lojalnega sodelovanja, ker da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB, kako bi uskladili nedotakljivost arhivov unije z nacionalno preiskavo. Po oceni ministrice lahko Slovenija jasno izkaže, da so se naši organi z ECB ves čas aktivno trudili najti rešitev in kot kršitev načela lojalnosti dokaže ravno ravnanje ECB, saj se zdi, da je bilo ves čas usmerjeno zgolj k preprečevanju preiskave v Banki Slovenije.

Katičeva je zato napovedala, da bo Slovenija tožbo, ko jo bo prejela, natančno preučila in nanjo odgovorila. Poleg tega, da bo sodba Sodišča EU pomembna za Slovenijo in njene postopke ugotavljanja okoliščin za odločitve leta 2013, bo odgovorila tudi na pomembna vprašanja za vse države članice.

"Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo. Sanacija bank leta 2013 je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov oz. več tisoč evrov na vsakega prebivalca, od dokapitalizacij bank do odškodnin za razlaščene lastnike podrejenih obveznic. Nujno je, da so okoliščine in odgovornost za morebitne nepravilnosti ali kazniva ravnanja ustrezno ugotovljeni, ter da se jasno zavrne načelo socializacije izgub v korist zasebnega kapitala," so še dodali na ministrstvu.

V Bruslju je bilo danes mogoče pridobiti nekaj neuradnih pojasnil v povezavi s posameznimi točkami, ki jih izpostavlja Katičeva.

V povezavi z očitkom, da je predhodna odobritev ECB nesprejemljiva, saj je element presenečenja v takšnih preiskavah ključen, v Bruslju neuradno pojasnjujejo, da je pravna zahteva po predhodni pridobitvi umika imunitete zapisana v pogodbi o delovanju EU.

K temu dodajajo, da so nacionalne oblasti v omenjenem primeru tudi pozneje zavrnile sodelovanje z ECB, s katerim bi opredelili in vrnili zaščitene dokumente. Ker so od zasega dokumentov minila že tri leta, element presenečenja ne more biti izgovor za zavračanje sodelovanja, še izpostavljajo.

V povezavi z argumentom, da se je začela Banka Slovenije na nedotakljivost arhivov sklicevati šele po začetku preiskav, pa neuradni viri poudarjajo, da bi bilo nemogoče govoriti o kršitvi tega načela, preden se je kar koli zgodilo. ECB je ta argument uporabila takoj po zasegu, na primer v pismu predsednika banke Maria Draghija, poslanem na dan zasega, izpostavljajo.

Glede različnih tolmačenj definicije arhivov poudarjajo, da bo sedaj Sodišče EU presodilo o opredelitvi koncepta arhivov ECB.

O očitkih v povezavi s pristranskostjo komisije in namero ECB po oviranju postopkov pa je v Bruslju neuradno mogoče slišati poudarke, da je vloga Evropske komisije kot varuhinje pogodbe, da zagotovi spoštovanje zakonodaje EU, in da komisija v tem primeru meni, da so nacionalne oblasti z zasegom dokumentov v Banki Slovenije kršile imuniteto arhivov ECB.

To po neuradnih navedbah ni nikakor povezano z nobenim drugim dogodkom ali dogajanjem v Sloveniji; komisija se nikakor ne vmešava v nacionalne postopke.

Na napoved tožbe zoper Slovenijo so se prek družbenega omrežja Facebook odzvali tudi v SD. Kot pravijo, gre očitno za politično motivirano napoved brez pravne podlage. In glede na to, da smo v banke vložili okoli pet milijard evrov, bi morala Evropska komisija podpreti vse aktivnosti in dejavnosti, ki bi razjasnile okoliščine, ne pa da Slovenijo toži pred sodiščem.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar