FinD - Novice - Lanski prihodki ZZZS za 207 milijonov evrov višji kot v letu 2017
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.1.2019

Lanski prihodki ZZZS za 207 milijonov evrov višji kot v letu 2017

Ljubljana, 23. januarja (STA) - Čeprav je bilo leto 2018 za zdravstvo turbulentno, je bilo lansko poslovanje ZZZS ugodno, je na današnji novinarski konferenci poudaril generalni direktor zavoda Marjan Sušelj. Po prvi oceni je ZZZS lani ustvaril 207 milijonov evrov več prihodkov kot v letu 2017. Skupni prihodki so bili od odhodkov višji za 32 milijonov evrov.

Preliminarni podatki o poslovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v letu 2018 kažejo, da so bili prihodki realizirani v višini 2890,5 milijona evrov in so bili za 8,5 milijona evrov višji od načrtovanih, je pojasnila direktorica področja za finance in računovodstvo Daniela Dimić. Odhodki so bili realizirani v višini 2858,5 milijona evrov in so bili pod načrtovanimi za 23,5 milijona evrov.

Presežek prihodkov nad odhodki ZZZS v letu 2018 je torej znašal 32 milijonov evrov, kar povečuje splošni sklad zavoda in predstavlja vir financiranja v prihodnje. Na višje prihodke v primerjavi z načrtovanimi so vplivali predvsem višji prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki so bili posledica večjega števila prejemnikov plač, višje rasti prispevne osnove in višje rasti bruto plač zaposlenih.

Prihodki od prispevkov so po besedah Dimićeve znašali 2761,3 milijona evrov. Predstavljali so 95,5 odstotka vseh prihodkov ZZZS v lanskem letu in so za 3,7 milijona evrov presegli načrtovane. Drugi prihodki so znašali 129,2 milijona evrov, načrtovane pa so presegli za 4,8 milijona evrov, največ zaradi višjih prihodkov po mednarodnih sporazumih.

V primerjavi z letom 2017 so bili odhodki ZZZS v lanskem letu višji za 176 milijonov evrov oziroma za 6,6 odstotka, še vedno pa so bili za 23,5 milijona evrov pod načrtovanimi. Največjo rast je zavod zabeležil pri odhodkih za zdravljenje v tujini (18,2 odstotka), odhodkih za cepiva (17 odstotkov) in odhodkih za nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela (10,5 odstotka).

Odhodki za zdravljenje v tujini so v letu 2018 znašali 56,4 milijona evrov in so bili za 3,4 milijona evrov oziroma 6,5 odstotka nad načrtovanimi ter za 4,3 milijona evrov oziroma 8,3 odstotka višji kot v letu 2017. Zvišanje odhodkov je bilo po Sušljevih besedah posledica večjega števila napotitev na zdravljenje v tujini zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji, ne pa posledica dolgih čakalnih dob.

Ugodne trende je ZZZS izkoristil predvsem za zvišanje cen zdravstvenih storitev. Tako so se cene lani zvišale za pet odstotkov, večino tega denarja pa je zavod po Sušljevih besedah namenil tudi za širitve na področju zdravstvenih storitev, predvsem za skrajševanje čakalnih dob na področjih, kjer so težave z dostopnostjo storitev še posebej velike.

"Skušali smo zapolniti vrzeli tudi na primarni zdravstveni ravni. Pripravljeni smo bili financirati 54 novih oziroma dodatnih timov družinske medicine in pediatrov. Na žalost nam vsega ni uspelo vzpostaviti, saj izvajalci niso prijavili dodatnih timov. Tako nam je decembra lani ostalo še 19 nepokritih timov," je opozoril Sušelj.

Ob tem je generalni direktor ZZZS poudaril, da se po dvoletnih vlaganjih v dodatne programe od lanskega septembra kažejo tudi prvi pozitivni trendi pri skrajševanju čakalnih dob. Po njegovih besedah pri slikovni diagnostiki, magnetni resonanci, računalniški tomografiji ter tudi pri drugi radiološki diagnostiki "čakalnih dob praktično ni več".

Podatki, ki jih Nacionalni inštitut za javno zdravje spremlja na področju e-naročanja, pa kažejo, da so se od aprila do konca leta 2018 pomembno skrajšali tudi skupni čakalni seznami. "Tako imamo v primerjavi z aprilom 11 odstotkov manj čakajočih, kar pomeni 17.341 oseb. V enakem obdobju so se za 5,6 odstotka skrajšale tudi najbolj boleče, nedopustno dolge čakalne dobe," je navedel Sušelj.

Po njegovih besedah se kaže tudi, da denar ni več glavna ovira za skrajševanje čakalnih dob, ampak je to pomanjkanje kapacitet, predvsem na primarni zdravstveni ravni: "Ponovno pa je treba opozoriti, da je sistem načrtovanja, odobravanja in dogovarjanja programov zahteven in dolg. Tudi v letu 2018 smo bili pri tem počasni."

Sušelj pa je tudi opozoril, da bo treba zavihati rokave pri pripravi sprememb zakonodaje na področju zdravstvenega zavarovanja. Želi si, da bi bila nova zakonodaja nared že do konca letošnjega leta ali najkasneje v prvi polovici prihodnjega.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar