FinD - Novice - Pajenkovi in Lahovi pogojni kazni zaradi poslovne goljufije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.1.2019

Pajenkovi in Lahovi pogojni kazni zaradi poslovne goljufije

Maribor, 22. januarja (STA) - Mariborsko sodišče je danes nekdanjima prvima damama medtem že likvidirane Probanke Romani Pajenk in Milani Lah zaradi očitkov specializiranega državnega tožilstva o dveh poslovnih goljufijah izreklo vsaki po leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni v preskusni dobi štirih let. Tožilstvo je sicer za vsako predlagalo po štiri leta zapora.

Pajenkova in Lahova sta v omenjeni zadevi prvič na zatožno klop sedli že pred štirimi leti, ko jima je specializirano državno tožilstvo očitalo zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti, ki naj bi ga storili v okviru zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke. Po več kot letu dni premora je tožilec Luka Moljk obtožnico spremenil v kaznivo dejanje poslovne goljufije, za katero je zagrožena še višja kazen od enega do deset let zapora.

Sodni senat pod vodstvom Tanje Rot je danes za zdaj še nepravnomočno presodil, da sta nekdanji članici uprave banke, ki je po nadzorovani likvidaciji prešla pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) podjetnika Srečka Šamperla in Mirana Igerca zavedli s tem, ko je zdaj Probanka leta 2011 s pomočjo njunega denarja skušala odpraviti kapitalsko neustreznost banke.

Ker namreč Probanka v času splošne krize ni našla primernih investitorjev, je k poslom privabila nekatere njihove dolgoletne komitente in jih prepričala v nakup delnic, pri tem pa naj bi jim obljubili, da bodo te odkupili, ko bodo to želeli, ali pa priskrbeli kupca zanje, da bodo prišli nazaj do svojega denarja.

Obtoženi sta tudi v današnjih sklepnih besedah vztrajali, da nista imeli namena nikogar preslepiti in da ne enemu ne drugemu podjetniku, ki sta bila njuna dolgoletna komitenta, nista obljubljali več od tistega, kar je bilo predvideno v pravilih dokapitalizacije.

Ob tem sta v en glas zatrjevali, da je bila Probanka v nasprotju s takratnimi trditvami Banke Slovenije likvidna banka in da niti njima, niti stroki, pri čemer sta se sklicevali predvsem na študijo ekonomista Velimirja Boleta, razlogi za likvidacijo banke še danes niso znani.

Pajenkova je zatrjevala, da je kot predsednica uprave skrbela za vodenje banke in ne za vodenje poslov, za kar so bili zadolženi posamezne vodje poslovnih enot. Povedala je, da se je z Igercom sicer sestala v svoji pisarni, kamor je prišel skupaj z vodjo slovenjgraške poslovne enote. Zagotovo sta se pogovarjala o dokapitalizaciji, je dejala Pajenkova. Sestanek je sicer trajal 15 minut, na njem pa podjetniku ni dala nobenih posebnih zagotovil glede predčasnega odkupa. S Šamperlom pa se sploh ni sestala.

Pred pravnomočnostjo sodbe bo svoje skoraj gotovo moralo reči še sodišče na drugi stopnji, saj sta zagovornika obeh obtoženih prepričana, da nespornih dokazov za obtožbe ni, prav tako sta večkrat poudarila, da je že pred in med sodnim postopkom prihajalo do procesnih kršitev. Tudi tožilstvo je zahtevalo precej višjo kazen, saj je tožilec Moljk glede na 1,5 milijona evrov visoko oškodovanje predlagal za vsako po štiri leta zapora.

Oškodovanca je sodišče napotilo na pravdo, pooblaščenec oškodovanega Šamperla Miha Kunič pa je za STA povedal, da sta z njegovo stranko zadovoljna predvsem z obsodilno sodbo, saj s tem lahko prideta do možnosti, da v nadaljevanju uredita zadeve tudi z DUTB.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar