FinD - Novice - Unicredit letos regiji napoveduje zmerno rast
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

20.1.2019

Unicredit letos regiji napoveduje zmerno rast

Ljubljana, 19. januarja (STA) - Bančništvo v srednji in vzhodni Evropi po analizi Unicredita ohranja velik potencial in ostaja njihov pomemben dejavnik rasti. Za regijo pričakujejo zmerno gospodarsko rast, ki bo letos nad potencialno, prihodnje leto pa bo padla po to raven. To velja tudi za Slovenijo.

Slovenija je lani po ocenah Unicredita beležila solidno, 4,3-odstotno rast BDP, dobre rezultate na fiskalnem področju in na trgu dela. A razmere se zaostrujejo, tako da naj bi država letos beležila triodstotno rast, ki bo tako ostala nad potencialno. V letu 2020, ko se pričakuje upočasnjevanje rasti v državah, ki so glavne slovenske zunanjetrgovinske partnerice, se bo rast najverjetneje spustila pod potencialno na okoli dva odstotka.

Kot ugotavljajo skupini Unicredit v dolgoročnih strateških vidikih za regijo, ki so jih predstavili na nedavnem forumu Euromoney na Dunaju, bo regija letos beležila zmerno gospodarsko rast, ki se bo prihodnje leto upočasnila zaradi upada globalne trgovine. Za rast bodo ključni potrošnja, tuje neposredne investicije, sredstva EU in digitalna preobrazba. Glavna tveganja pa predstavljajo trgovinski spori, gospodarske in politične težave nekaterih držav območja evra, brexit in šibkejše povpraševanje Turčije.

Unicredit za Slovenijo ugotavlja, da bosta lanska delna privatizacija NLB in za letos načrtovana privatizacija Abanke razbremenili pritiske na proračun, a se bo država ob zunanjih dejavnikih soočala s fiskalnimi izzivi, ki jih spremljajo potrebe po pokojninski in zdravstveni reformi. V rebalansu letošnjega proračuna bo morala vlada krmariti med temi dejstvi in med različnimi zahtevami koalicijskih partneric.

Država se bo soočila s pritiski na odhodkovni strani proračuna, predvsem na račun izida pogajanj o plačah v javnem sektorju in zaradi večjih socialnih transferjev. Ob padanju rasti se bodo pritiski povečali tudi na prihodkovni strani. To bo vplivalo na povečevanje strukturnega primanjkljaja, kar skupaj s še vedno visokim javnim dolgom vpliva na to, da ima država vse manj manevrskega prostora.

K upočasnjevanju gospodarske rasti bosta najverjetneje prispevala tako nižji izvoz kot investicije. Rast izvoza bo po lanski sedemodstotni rasti letos ostala na solidnih 5,7 odstotka. Rast uvoza bo padala počasneje, domače povpraševanje bo še naprej nepredvidljivo. Po lanski 1,8-odstotni rasti naj bi zasebna potrošnja letos dosegla 2,5 odstotka, predvsem v luči izboljšanja stanja na trgu dela.

Investicije naj bi se letos zmanjšale na še vedno solidno 7,5-odstotno raven, po lanski 10-odstotni rasti. Te bodo vezane na večjo dinamiko črpanja evropskih sredstev, investicije v gradbeništvu in nove proizvodne zmogljivosti. V letu 2020 se bo rast BDP v Sloveniji najverjetneje spustila pod potencialno, najbolj na račun nižje izvozne aktivnosti in investicij, medtem ko naj bi zasebna potrošnja ostala na podobnih ravneh.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar