FinD - Novice - V več pogledih izgubljeno desetletje
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

13.1.2019

V več pogledih izgubljeno desetletje

Ljubljana, 12. januarja (STA) - Finančna in gospodarska kriza, ki se je v Sloveniji močneje začela kazati pred 10 leti, je občutno zarezala v gospodarsko strukturo. Slovenski BDP je tako v realnih številkah šele predlani dejansko dosegel predkrizno raven, zato mnogi govorijo o izgubljenem desetletju. Je pa gospodarstvo v tem času dobilo bolj zdravo strukturo.

Bruto domači proizvod je po nekaj letih hitre rasti, ki je v 2007 dosegla celo 6,9 odstotka, v 2009 ob izbruhu finančne krize in padcu zaupanja v globalnem gospodarstvu strmoglavil za 7,8 odstotka, kar je bil eden večjih padcev v EU (večji je bil le v pribaltskih državah in na Finskem). Po rahlem popravku navzgor v 2010 in 2011 sta nato ob padanju domače potrošnje, tako zasebne kot državne, in investicij sledili novi dve leti upadanja gospodarske dejavnosti, ko se je zaradi zaostrovanja razmer v bančnem sistemu stopnjevalo tudi nezaupanje finančnih trgov v Slovenijo.

Do preobrata je nato prišlo v tretjem četrtletju 2013, od takrat pa se BDP konstantno povečuje, rast pa se je predlani pospešila na skoraj pet odstotkov. Na približno tej ravni je bila po napovedih tudi v 2018, v naslednjih letih pa naj bi se upočasnila proti trem odstotkom.

Kljub pospešeni gospodarski rasti v zadnjem času pa je BDP v realnih številkah dejansko šele predlani dosegel in presegel predkrizno raven, kar pomeni, da je Slovenija potrebovala skoraj desetletje, da je prišla nazaj na izhodišče s konca 2008.

Med domačimi dejavniki je bil opazen predvsem velik padec naložb, tako investicij podjetij kot stanovanjske gradnje in javnih investicij v cestno in železniško infrastrukturo po obdobju visoke rasti pred krizo.

To je privedlo tudi k strmoglavljenju vrednosti gradbenih del, ki je v obdobju od 2008 do 2013 upadla za več kot 50 odstotkov, nato v 2014 zaradi dokončevanja projektov, sofinanciranih iz kohezijske politike, občutneje narasla, zatem pa spet upadla in je šele v 2017 in lani beležila bolj vzdržno dvomestno rast. Upad gradbeništva je povzročil tudi propad številnih gradbenih podjetij, med drugim velikanov, kot sta SCT in Primorje, na pogorišču pa so se okrepili nekateri novi ali do tedaj manjši igralci.

BDP - stalne cene (mrd evrov)* Realna rast BDP (%)

2008 38,8 3,3

2009 35,8 -7,8

2010 36,2 1,2

2011 36,5 0,6

2012 35,5 -2,7

2013 35,1 -1,1

2014 36,1 3,0

2015 37,0 2,3

2016 38,1 3,1

2017 40,0 4,9

* referenčno leto 2010

Realni BDP na prebivalca (evrov)

2008 19.200

2009 17.500

2010 17.700

2011 17.800

2012 17.300

2013 17.000

2014 17.500

2015 17.900

2016 18.500

2017 19.400

Gibanje končne potrošnje Gibanje bruto investicij Gibanje končne potrošnje

gospodinjstev (%) v osnovna sredstva (%) države (%)

2008 2,6 7,0 4,9

2009 0,9 -22,0 2,4

2010 1,1 -13,3 -0,5

2011 0,0 -4,9 -0,7

2012 -2,4 -8,8 -2,2

2013 -4,2 3,2 -2,1

2014 1,9 1,0 -1,2

2015 2,3 -1,6 2,4

2016 4,0 -3,7 2,7

2017 1,9 10,7 0,5

Gib. vrednosti gradb. del (%) Št. zaposlenih v gradb. sektorju

2006 15,6 72.810

2007 18,5 82.140

2008 15,5 92.140

2009 -21,0 91.280

2010 -17,0 82.970

2011 -24,8 73.230

2012 -16,8 67.700

2013 - 2,6 62.960

2014 19,5 62.290

2015 - 8,2 62.550

2016 -17,7 61.930

2017 17,7 63.550

Vir: Surs, Eurostat

Še boljši pokazatelj t. i. izgubljenega desetletja je prikaz gibanja BDP na prebivalca in končne individualne potrošnje v standardih kupne moči (PPP) glede na povprečje EU kot primerjalnih kazalnikov življenjskega standarda. Slovenija je bila tako ob koncu 2017 po obeh kriterijih še vedno pod predkrizno ravnjo razvitosti glede na povprečje unije. V tem času jo je med novejšimi članicami EU prehitela Češka, vidneje pa jo dohitevajo tudi Slovaška in pribaltske države.

BDP na prebivalca v PPP (% od povprečja EU)

2008 89,5

2009 85,1

2010 83,3

2011 83,0

2012 82,0

2013 81,6

2014 82,1

2015 81,8

2016 82,2

2017 84,0

Končna individ. potrošnja v PPP (% povprečja EU)

2008 80,2

2009 79,9

2010 80,5

2011 80,8

2012 80,4

2013 78,1

2014 77,2

2015 76,5

2016 77,3

2017 77,2

Vir: Eurostat

So pa krizna leta in pokrizno obdobje vendarle prinesla tudi nekatere pozitivne premike. Slovensko izvozno gospodarstvo se je dodatno prestrukturiralo in okrepilo svojo konkurenčnost, tako da je izvoz po velikem padcu leta 2009 hitro okreval, po vmesni bolj umirjeni rasti pa se je ta spet pospešila predlani in je visoka ostala tudi lani. Izvoz bo tako ob koncu 2018 najverjetneje za polovico večji kot v 2008.

Ker je izvoz rasel bistveno hitreje od uvoza, je Slovenija postopno začela beležiti tudi presežek v blagovni menjavi, skupaj s storitvami pa je presežek v mednarodni menjavi v 2017 dosegel skoraj 10 odstotkov BDP, v 2018 pa je še narasel in v tretjem trimesečju lani dosegel 12 odstotkov BDP.

To je bil ključni dejavnik v izboljšanju plačilnobilančnega položaja Slovenije in salda gospodarstva s tujino. Ta že nekaj časa kaže zelo visok presežek (po zadnjih podatkih je v tretjem četrtletju lani gospodarstvo v transakcijah s tujino beležilo presežek v višini 9,1 odstotka BDP), kar pomeni, da je nacionalno gospodarstvo na vse bolj zdravih temeljih in ne živi preko svojih zmožnosti, temveč varčuje.

Če je bila Slovenija v letih pred krizo neto dolžnik tujine, pa so ob odplačilih posojil bank do tujine in razdolžitvi podjetij finančni sektor in sektorja podjetij ter gospodinjstev postali neto upniki tujine, neto dolžnik tako ostaja le država, ki se je v kriznih letih krepko zadolžila v tujini.

Izvoz blaga in storitev (mrd evrov) Letna sprememba (%)

2008 20,0 2,1

2009 16,3 -18,8

2010 18,6 14,6

2011 21,0 12,7

2012 21,1 0,3

2013 21,5 2,3

2014 22,9 6,4

2015 23,9 4,4

2016 25,0 4,3

2017 28,3 13,2

Saldo blagovne menjave s tujino (mio evrov) Saldo gospodarstva s tujino/saldo tekočega računa plač. bilance (% od BDP)

2008 -299,6 -4,8/-5,3

2009 -100,7 -0,2/-0,6

2010 -146,1 0,0/-0,1

2011 -155,6 0,0/0,2

2012 -101,7 2,2/2,1

2013 -565,4 3,6/4,4

2014 355,5 6,0/5,8

2015 635,1 5,6/4,5

2016 859,1 4,6/5,5

2017 658,8 6,3/7,2

Vir: Surs, Banka Slovenije

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar