FinD - Novice - Kriza v Sloveniji: Po mnenju Bednaševe vladni ukrepi v kriznih letih pod črto omogočili stabilizacijo razmer
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

14.1.2019

Kriza v Sloveniji: Po mnenju Bednaševe vladni ukrepi v kriznih letih pod črto omogočili stabilizacijo razmer

Ljubljana, 12. januarja (STA) - Vladni ukrepi v kriznih letih so po ocenah v. d. direktorice Umarja Maje Bednaš v končni fazi omogočili stabilizacijo razmer po letu 2013. "Verjetno pa bi na določenih področjih zgodnejše oz. hitrejše ukrepanje delno ublažilo negativne posledice krize, zlasti kar zadeva začetek sanacije bančnega sistema," je ocenila.

Država se je, kot je povzela, na upad gospodarske aktivnosti sprva odzvala predvsem na trgu dela, temu pa so, nekoliko kasneje kot v povprečju drugih držav, ki jih je prizadela recesija, sledili še ukrepi na področju konsolidacije javnih financ, sanacije bančnega sistema in umika države iz lastništva podjetij.

"Na področju trga dela sta bila že kmalu po začetku krize sprejeta interventna zakona - o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in o delnem povračilu nadomestila plač -, ki sta bila namenjena predvsem ohranjanju delovnih mest," je izpostavila in dodala, da je država v kriznih časih okrepila tudi izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Pri poslabšanju javnofinančnih razmer je izpostavila to, da so se med izdatki že v prvih letih povišali zlasti izdatki za plače v javnem sektorju, saj je "prej dogovorjeni začetek veljave novega plačnega sistema v javnem sektorju na žalost sovpadel s poslabševanjem razmer". Ob tem pa so s pospešenim zadolževanjem in višjih donosnostih do dospetja slovenskih obveznic naraščali tudi izdatki za obresti, je spomnila.

"Tako se je šele leta 2012, potem ko je leta 2011 primanjkljaj sektorja država znašal že 6,7 odstotka BDP in se je zaznava Slovenije na mednarodnih finančnih trgih že močno poslabšala, tempo konsolidacije z ukrepi zlasti na odhodkovni strani opazno pospešil," je povzela.

Nekateri javnofinančni ukrepi so vključevali strukturne spremembe, podprte s spremembami zakonodaje, ki naj bi imele trajnejši učinek, velik del pa je bil interventne in začasne narave. Znaten del zmanjšanja primanjkljaja je bil dosežen tudi z zniževanjem fleksibilnega dela izdatkov, kar je negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost, hkrati pa tudi omejilo manevrski prostor za odziv na novo morebitno krizo. Kljub temu je bil po njenih ocenah "takšen odziv javnofinančne politike v takratnih zaostrenih razmerah nujen, saj bi Slovenija sicer lahko prišla v položaj, da bi morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč".

Za stabilizacijo razmer je bila poleg začetka javnofinančne konsolidacije ključnega pomena sanacija bančnega sistema in prenos slabih terjatev na DUTB leta 2013: "S tem je bil vzpostavljen temelj za prestrukturiranje bančnega in podjetniškega sektorja, pomemben signal je tudi postopen umik države iz gospodarstva ter prizadevanje za izboljšanje upravljanja bank in podjetij."

V zadnjem desetletju so bili po njeni oceni sprejeti še nekateri pomembni ukrepi. "Leta 2013 se je začela izvajati nova pokojninska zakonodaja, ki jo bo treba glede na demografske spremembe dodatno prilagoditi, sprejeta je bila reforma trga dela, usmerjena k zmanjšanju togosti delovne zakonodaje in segmentacije trga dela," je naštela in spomnila tudi na ključno vlogo denarne politike ECB, ki je predvsem z nestandardnimi ukrepi veliko prispevala k stabilnosti evra, povrnitvi zaupanja in okrevanju gospodarstva.

V Sloveniji se je v zadnjih letih začel zmanjševati v krizi močno povečan zaostanek v gospodarski razvitosti za povprečjem EU. "Z okrevanjem, ki je zajelo večino dejavnosti in regij, se je povrnila rast dohodkov prebivalstva, zmanjšalo se je tveganje socialne izključenosti, izboljšal se je položaj na trgu dela, postopoma se je začela krepiti produktivnost. Podjetja so zmanjšala zadolženost, izboljšala alokacijo proizvodnih virov in sestavo izvoza ter povečala vključenost v globalne verige vrednosti," je naštela.

"Na nekaterih področjih pa gibanja še vedno odstopajo od načel vzdržnega razvoja. Delovanje javnega sektorja je po različnih kazalnikih premalo učinkovito in ne zagotavlja spodbudnega podpornega okolja za podjetja. Kazalniki mednarodne konkurenčnosti kažejo na nizko institucionalno konkurenčnost, ki jo zaznamujejo premalo učinkovito upravljanje javnega sektorja, dolgotrajni upravni in sodni postopki, visoko breme državne regulacije in premalo spodbudno poslovno okolje. Razpršenost in šibka povezanost organov javnega sektorja otežujeta sodelovanje med sektorji ter med različnimi ravnmi upravljanja in povečujeta stroške delovanja," je izpostavila.

Za stabilnost javnih financ bo tako po njenem na dolgi rok treba uvesti sistemske spremembe, saj so možnosti za povečanje javnih virov omejene, hkrati naraščajo potrebe javnega financiranja zaradi demografskih sprememb. "Zato mora srednjeročna fiskalna strategija s prestrukturiranjem prihodkov in izdatkov poskrbeti za učinkovite sisteme socialne zaščite, ohranjanje kakovosti javnih storitev in podporo gospodarski aktivnosti," je dejala.

Fiskalna politika bi morala prilagoditi proračunsko načrtovanje zlasti zaradi nujnosti oblikovanja trajnejših prilagoditev sistemov socialne zaščite. A, kot je opozorila, na omejenost fiskalne politike za proticiklično delovanje vpliva visoka zadolženost države, zato ima država v primeru poslabšanja razmer "znatno manj manevrskega prostora za uvedbo proticikličnih ukrepov in dodatno zadolževanje".

Na področju raziskav, razvoja, inovacij in digitalizacije, ki so ključni dejavniki rasti produktivnosti, so bili po njenem prepričanju premiki v zadnjih letih skromni. "To pomembno omejuje potencial za trajnejši dvig produktivnosti. Relativno nizka potencialna rast in počasno prilagajanje demografskim spremembam pa ogrožata vzdržnost in stabilnost gospodarskega razvoja ter posledično izboljšanje standarda in blaginje prebivalstva. To sta torej področji, kamor morajo biti usmerjeni vsi ukrepi," je sklenila Bednaševa.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar