FinD - Novice - KPK zaznala korupcijsko tveganje na uradu za intelektualno lastnino
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.1.2019

KPK zaznala korupcijsko tveganje na uradu za intelektualno lastnino

Ljubljana, 10. januarja (STA) - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pregledala delovanje urada za intelektualno lastnino in kar deset let dolge postopke pri izdajanju dovoljenj za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje. Ugotovila je korupcijsko tveganje, poroča današnji Dnevnik.

Kot je nedavno ugotovila KPK, državni urad za intelektualno lastnino (UIL) kljub prizadevanjem kolektivnih organizacij že od leta 2009 nobeni od njih ni podelil dovoljenja za upravljanje te pravice. Na uradu trdijo, da v tem času nobena organizacija ni izpolnjevala zakonskih pogojev. Temu sta pritrdili tudi upravno in vrhovno sodišče, piše časnik.

"Posamezni upravni postopki izdaje dovoljenj na UIL potekajo več let. Tako so oškodovani tisti, ki jim je zakon namenjen," ugotavljajo na KPK. Pri tem se sklicujejo na sodno prakso, ki potrjuje, da "kolektivne organizacije niso same sebi namen, zato ni pomembno, katera izmed njih bo upravljala pravico do nadomestila, temveč le, da se bo nadomestilo pobralo ter pravično razdelilo". Na uradu po pisanju časnika "odgovarjajo, da si 'prizadevajo izdati dovoljenje', a da mimo zakona pač ne gre, in s prstom kažejo na kolektivne organizacije".

Po mnenju KPK je za tako stanje kriva "odsotnost kriterijev" za presojo vloge za izdajo dovoljenja, to pa predstavlja znatno korupcijsko tveganje. UIL bi lahko gospodarsko ministrstvo prosil za tolmačenje zakona, a tega v desetih letih ni storil. "To je še toliko težje razumeti, ker urad sam zaznava ovire in napoveduje številne upravne spore zoper lastne odločbe," dodajajo na KPK. Takih tožb je bilo v tem obdobju osem. Sodišče je že odločilo v petih primerih in v vseh potrdilo odločitev UIL, o tožbah, vloženih v letih 2017 in 2018, pa še ni odločilo, piše časnik.

"Kljub sodbam, ki so potrdile odločitve UIL, pravice do nadomestila za privatno reproduciranje še vedno ne upravlja nihče, torej težko govorimo o uresničevanju zakona, saj imetnikom pravic zaradi odsotnosti dovoljenja nastaja premoženjska škoda," so po poročanju Dnevnika sklenili v KPK.

Trenutno veljavna zakonodaja za reproduciranje (kopiranje, presnemavanje) avtorskih del določa obvezno kolektivno upravljanje prek kolektivnih organizacij. V tem primeru avtorjem zaradi škode, ki jim s tem nastaja, priznava posebno pavšalno nadomestilo, ki ga morajo plačati proizvajalci oziroma uvozniki proizvodov, ki omogočajo množično kopiranje in presnemavanje avtorskih del, kot so CD, DVD ali USB ključ.

Zaradi nepodeljenega dovoljenja za pobiranje nadomestil kateri od obstoječih organizacij - to so Sazas, zavoda IPF in AIPA, društvo Zamp in Sazor - so imetniki pravic po oceni prikrajšani za približno milijon evrov letno. Po navedbah Dnevnika sicer UIL trenutno obravnava dve vlogi kolektivnih organizacij za podelitev dovoljenja. Društvo Kopriva jo je vložilo leta 2017, zavod IPF pa leta 2018.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar