FinD - Novice - Gospodarstveniki za letos zmerno optimistični
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.1.2019

Gospodarstveniki za letos zmerno optimistični

Ljubljana, 08. januarja (STA) - V razpravah, ali je na obzorju nova kriza, so udeleženci okrogle mize v organizaciji Inštituta za strateške rešitve izpostavili, da so podjetja in banke v Sloveniji v precej boljši kondiciji kot pred 10 leti. Večina od njih je ves čas v stanju pripravljenosti in se zaveda prežečih tveganj, so ocenili, zato v prihodnost zrejo zmerno optimistično.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je med največjimi zunanjimi tveganji izpostavil geopolitična, med notranjimi pa pomanjkanje delovne sile. "Tu imamo spekter težav, ki jih bo treba rešiti," je dejal in ocenil, da imamo vir za to v bazenu brezposelnih, ki bi se lahko s politiko socialnih transferjev, da jih dobijo samo tisti, ki jih res potrebujejo, zmanjšal za vsaj 20.000 delavcev. Vire za odpravo težav vidi tudi v vključevanju upokojencev na trg dela, hitrejšem vstopu mladih na trg dela ter v uvozu delovne sile.

Po mnenju predsednika uprave SID-PKZ Sergeja Simonitija se gospodarstvo vseh tveganj, o katerih se v zadnjem času vse bolj glasno govori, zaveda. "Rekel bi, da se gospodarstvo danes bolj zaveda tveganj in na to ustrezno reagira," je dejal. Ocenil je, da gospodarski subjekti danes zaradi nepredvidljivosti in konkurence ne poslujejo več tako sproščeno kot včasih. Predsednik NLB Blaž Brodnjak je to potrdil z navedbo, da so sami ves čas v stanju pripravljenosti. "Iskreno povem, da smo v kriznem modusu, da bomo morali v naslednjih petih letih odpustiti 20 odstotkov zaposlenih," je ponazoril.

Na področju trga dela bi morali po Počivalškovem mnenju korak naprej narediti pri obremenitvi plač. "Želel bi si, da bi v državi naredili načrt rasti plač, tudi za gospodarstvo," je dejal in ocenil, da bi morali napovedano in pričakovano davčno reformo gledati tudi v tej luči. Direktor družbe Valior Domen Prašnikar je menil, da bi se morala podjetja na krizo pripraviti tako, da bi prilagodila model tako, da bi bili stroški bolj variabilne narave, tudi pri plačah. "Da bi delavce v dobrih časih nagrajevali, a ne iz fiksnih opredelitev, temveč z variabilnega dela," je ponazoril.

Direktor družbe Eles Aleksander Mervar, ki tako kot večina sogovornikov v prihodnost zre zmerno optimistično, je ocenil, da je danes v gospodarstvu drugačna tako struktura podjetij kot njihovo lastništvo. Država bi se morala ob napovedi pešanja gospodarske rasti v svetu, ki z zamikom pride v Slovenijo, narediti strateški načrt za investicijski cikel, ki bi blažil negativne zunanje vplive na slovensko gospodarstvo, ki je majhno in zelo odvisno od EU, predvsem nemško govorečih držav.

Brodnjak je izpostavil, da centralne banke sedaj nimajo manevrskega prostora za blaženje posledic krize in da je denarja na trgu preveč, opozoril pa je tudi na paradoks, da bi morala podjetja več investirati, pa ob vseh svarilih o takšnih in drugačnih tveganjih ne vedo, če je to res pametno. Po njegovem smo v minevajočih dobrih časih zamudili priložnost, da bi sprejeli potrebne strukturne reforme ter kot strateški panogi države tudi v praksi postavili denimo logistiko in turizem.

Na vprašanje, kdo bi lahko naredil potreben preboj, je Prašnikar odgovoril, da "vsak od nas". Vsak bi moral narediti korak iz cone udobja in se letos odločiti za vsaj eno konkretno spremembo, je predlagal. Po Simonitijevem mnenju pa bi morali tudi nekoliko izčistiti sistem s stvarmi, ki jih nihče ne potrebuje. Kot primer je navedel obvezno izobraževanje zaposlenih na področju varstva pri delu na dve leti, kar bremeni delodajalce, pa v obstoječi obliki pa v veliko branžah ne koristi nikomur.

Današnja okrogla miza je potekala ob sedmi izdaji publikacije The Adriatic Journal: Strateška napoved 2019, ki so jo pripravili na Inštitutu za strateške rešitve. Ta ugotavlja, da se stabilnost izboljšuje ter da se je gospodarska rast začela odražati v vsakdanjem življenju. Največ prežečih tveganj je povezanih s politično negotovostjo.

Kot je orisal direktor razvoja ter raziskav na inštitutu Jure Stojan, "smo zakorakali v jesen gospodarske rasti, a prvih znakov predčasnih zimskih viharjev še ni". Po njegovem slabi signali prihajajo iz ZDA, drugod se opozorila še ne kažejo. "V regiji nas vsaj nekaj mesecev ni treba biti strah in ni še prepozno upati na indijansko poletje v obdobju gospodarske rasti," je sklenil.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar